Arbitraža razpolavlja javnost

Foto: Žurnal24 Največji očitki arbitražnemu sporazumu se nanašajo na to, da bi Slovenija izgubi
SDS kritizira arbitražni sporazum, a Janša v posebnem sporazumu iz leta 2008 ni zahteval stika z odprtim morjem. Javnost je razdeljena, pri državljanih močno lobirata obe strani.
Oglej si celoten članek

 

Janša je v odzivu na Türkove besede, da Hrvaške ni mogoče prisiliti v kak dvostranski sporazum, dejal, da Hrvaška blokira pot Slovenije do odprtega morja. Obenem pa je napadel tudi Pahorja, češ a bo moral predstaviti konkretne dokaze o tem, da mu je hrvaška kolegica Jadranka Kosor obljubila teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, kar on trdi, v Zagrebu pa zanikajo. Še huje je to, da je hrvaško zunanje ministrstvo v demantiju Pahorjevih besed zapisalo, da je bila hrvaška enostranska izjava usklajena s slovensko stranjo, je poudaril Janša.

 

Iz javno dostopnega besedila posebnega sporazuma, ki ga je aprila 2008 predlagala Hrvaški vlada Janeza Janše, ni razvidno, da bi ta izrecno zahtevala, da ima Slovenija stik z odprtim morjem, kljub temu da SDS to arbitražnemu sporazumu očita kot največjo pomanjkljivost.

Po besedah takratnega vladnega pogajalca Mihe Pogačnika se to skriva v pooblastilu sodišču, naj določi mejo epikontinentalnih pasov in pasov izvajanja suverenih pravic pogodbenic, ki se raztezajo proti odprtemu morju. V posebnem sporazumu je slovenska stran tako predlagala, da se vprašanje kopenske in morske meje dokončno reši s pomočjo bodisi Meddržavnega sodišča bodisi Stalnega arbitražnega sodišče ali pa z ad hoc arbitražo.

"Naš je boljši"
SDS tako vztraja, da je predlog posebnega sporazuma boljši kot arbitražni sporazum, saj bi mednarodno pravo po arbitražnem sporazumu Pahor-Kosor določilo mejo v Piranskem zalivu bolj ali manj po sredini.

Celo če bi Piranski zaliv v celoti pripadel Sloveniji, bi se mejna črta še vedno "zaletela" v mejo italijanskega teritorialnega morja, ne pa v odprto morje, zaradi česar Slovenija ne bi mogla razglašati nadaljnjih suverenih pasov, opozarjajo v SDS in dodajajo, da četudi v sporazumu izrecno piše, da morajo arbitri doseči "stik Slovenije z odprtim morjem", to še vedno ne bi bil "teritorialni stik".

Enako tveganje tudi pri Janševem sporazumu
Na MZZ pa na to odgovarjajo, da tudi po posebnem sporazumu ni nujno, da bi Meddržavno sodišče uporabilo načelo pravičnosti (načelo ex aequo et bono, ki poleg pravnih upošteva še zgodovinske okoliščine), saj je njegova uporaba prepuščena presoji sodišča ob strinjanju Hrvaške. Najverjetneje bi se sodišče odločilo na podlagi mednarodnega prava in črto potegnilo po sredini Piranskega zaliva, pojasnjujejo na MZZ. To pa je tudi ena od večjih pomanjkljivosti, ki jih v SDS očitajo sporazumu Pahor−Kosor.

Razdeljena javnost
Kaj bi bilo bolje za Slovenijo, pa očitno deli tudi državljane. V anketi, ki so jo med 10. in 17. majem na vzorcu 410 anketiranih opravili v Episcentru za časnik Finance, namerava na referendumu za arbitražni sporazum glasovati 34 odstotkov vprašanih, proti pa 33,8 odstotka. Neopredeljenih je še vedno 32,2 odstotka vprašanih. Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, je dejalo 59 odstotkov anketirancev, 29 odstotkov pa se ga zagotovo oziroma verjetno ne bo udeležilo. Ostali še ne vedo.

Tudi strokovnjaki na svojih bregovih
“Proti poniglavi in pretirano čustveni" razpravi o arbitražnem sporazumu brez razumnega argumentiranja se je danes izrazil tudi predsednik Danilo Türk. S tem se je neposredno odzval na sredine Janševe besede, da bi bilo treba arbitražni sporazum zavrniti, nato pa v kratkem času, pred vstopom Hrvaške v EU, skleniti z njo dvostranski sporazum.

K podpori arbitražnemu sporazumu sta pozvala tudi evropska poslanka Mojca Drčar Murko in profesor na filozofski fakulteti Dušan Plut, ki sta v Ljubljani danes predstavila pobudo v podporo arbitražnemu sporazumu z naslovom Razum za sporazum.

Plut je poudaril, da ima Slovenija po zgodovinskih, pravnih, geografskih, moralnih in etičnih kriterijih dovolj argumentov, da samozavestno pristopi k arbitražnemu sporazumu, da se angažira vsa slovenska stroka ne glede na ideološko opredelitev za to, da zbere dovolj argumentov. Po njegovem mnenju dvostranski dogovor ni možen, ker obe državi vztrajata pri maksimalnih izhodiščih, za sporazum pa so potrebna optimalna izhodišča.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.