"Proces proti četverici je bil prelomen dogodek slovenske pomladi. Po tem dogodku je postalo jasno, da socializma ni več mogoče reformirati, je lani, ko smo se spominjali dvasteje obletnice procesa proti četverici," je politolog Milan Balažic dejal lani, ob 20.obletnici afere JBTZ.

Verjetno najbolj odmevna politična afera v času slovenske pomladi se je pričela 27. aprila 1998, ko so pripadniki tajne policije SDV (Služba državne varnosti) v tedanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada. V pisarni uslužbenca Mikroade Janeza Janše so agenti slovenske podružnice SDV našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

O (ne)vpletenosti Kučana

Balažic je lani dejal, da ni mogoče "dokazati, da je prišlo do tega procesa na podlagi tega, da bi sam Milan Kučan kot šef slovenske partije to ukazal". A je dodal, da sodelovanje SDV, ki je bila takrat pod nadzorom vrha Zveze komunistov Slovenije (ZKS), kaže na to, da je bil "tudi takratni vrh partije vpleten v to zadevo".

Šlo je za kopijo zaupnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara. Kopijo je častnik JLA Ivan Borštner konec januarja 1988 zaupno izročil uredniku notranjepolitične redakcije na tedniku Mladina Davidu Tasiču. Poleg glavnega urednika tednika Francija Zavrla se je z vsebino dokumenta seznanil tudi komentator Mladine Janez Janša. Ta je v člankih, objavljenih v Mladini, kritiziral vpletanje vojaškega vrha v reševanje politične krize v tedanji SFRJ. Janša je bil v tistem obdobju tudi eden izmed kandidatov za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS).

V SDV-ju je padla odločitev, da bodo sprožili sodni proces pred vojaškim sodiščem. 30 maja 1988 je bil zadnji sestanek SDV in KOS (Kontraobveščevalna služba), kjer so se dogovorili o poteku aretacij in nadaljnjih postopkih. 31. maja 1988 sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. 4. junija 1988 je služba državne varnosti aretirala še  Davida Tasiča. Vojaško tožilstvo pa je zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti obtožilo še Francija Zavrla.

Zaradi vmešavanja vojske v civilne zadeve je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, ki je potekal na vojaškem in ne civilnem sodišču.

Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštnerju 4 leta, Janši in Zavrlu 18 mesecev ter Tasiču 5 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.