"Dan svobodnega tiska je bil na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razglašen kot napoved osvoboditve četrte veje oblasti izpod pritiskov politike in avtokratskih odločevalcev. Danes se novinarstvo ne sooča le z vnovičnim razmahom avtokratskih režimov, ampak tudi z morda še hujšo grožnjo digitalnega fevdalizma, ki novinarsko delo prepoznava le kot še en podatkovni tok in varuhe demokracije spreminja v informacijsko potrošniško blago," je v poslanici zapisala Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Poudarja, da lastniki digitalnih platform tržijo pozornost najboljšemu ponudniku, ustvarjalci vsebin pa jim služijo kot poceni delovna sila, vpeta v algoritemsko tovarno. Namesto osvobajanja smo priča novemu zasužnjevanju medijskih delavcev, namesto stremenju k informirani javnosti pa medijska in podatkovna podjetja danes zagovarjajo predvsem interesne skupine lastnikov ter prek njih vršijo pritisk na odločevalce in javnost, meni Vrečko.
"Dogaja se tiho, a agresivno kapitalsko prevzemanje medijev. Za nove lastnike medij ni podjetje za informiranje javnosti, temveč zgolj orodje za zaščito lastnih kapitalskih naložb in pranje političnega vpliva. Posledica tega je razkrajanje novinarskega poklica. Prekarno delo, nizke plače in nenehna eksistencialna negotovost novinarjev niso le ekonomska težava, temveč najbolj učinkovito orodje za vsiljevanje samocenzure. Novinar, ki se bori za golo preživetje, težko nadzira centre moči,", meni in poudarja, da država zato ne sme več biti le pasiven opazovalec tega tržnega opustošenja. Vrečko pravi, da profesionalnega novinarstva ne smemo več obravnavati zgolj kot storitve na prostem trgu, temveč kot kritično demokratično infrastrukturo, ki jo je treba sistemsko zaščititi in podpreti.
"Na začetku našega mandata na Ministrstvu za kulturo medijem nismo napovedali vojne kot smo večkrat videli v preteklosti. S prenovo medijske zakonodaje smo med drugim prvič uvedli sodobne finančne pomoči medijem, s katerimi podpiramo človeško, etično novinarstvo: sofinanciramo nove zaposlitve, pomagamo tisku in krepimo naročniški model, ki medijem daje največ avtonomije - neodvisno od diktata klikov. Prav tako smo uvedli nekatere varovalke proti nepreglednim medijskim monopolom, od obveznega razkrivanja dejanskega lastništva do presoje učinkov medijske koncentracije na pluralnost in uredniško neodvisnost," še meni ministrica za kulturo Republike Slovenije
Svoboda medijev v Slovenji nazaduje
Slovenija bo svetovni dan svobode medijev pričakala na 36. mestu lestvice, ki jo vsako leto oblikuje mednarodna organizacija Novinarji brez meja. Po visokem lanskem skoku navzgor tudi na račun sprejemanja nove medijske zakonodaje in napovedi shem pomoči medijem je letos izgubila nekaj več kot eno točko in tri mesta na lestvici. Organizacija ugotavlja, da namreč zakon o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še ne učinkuje.
S 1. majem so se denimo začele uporabljati določbe novega zakona o medijih o oceni koncentracij na medijskem trgu. Postopek ocene se bo začel na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti, za oceno pa bo pristojna Agencija za varstvo konkurence (AVK). Prepovedane so koncentracije, ki v skladu z zakonom in evropsko uredbo pomembno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Pri oceni se bo po novem upoštevalo več meril, denimo uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Če AVK ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam zakona, v 25 dneh izda odločbo o tem.
Slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju
Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju, ker je bilo vsaj zadnjih deset let sistematično podhranjeno. Stari poslovni modeli, posebej pri tiskanih medijih, namreč niso bili več ekonomsko vzdržni. Le redko kateri medij v Sloveniji je še čisto ekonomsko vzdržen brez državnih sredstev, je dejal v izjavi za STA.
Opisano stanje se je po njegovi ugotovitvi lepo izrazilo v minulih dveh letih ob razpravi o predlogu zakona o medijih. Še zlasti tiskani mediji so namreč molčali in niso problematizirali tega zakonskega predloga predvsem zato, ker so bili novinarji in lastniki prepričani, da jim bo zakon v marsičem pomagal, je pojasnil.
Podobno se je po njegovem opažanju zgodilo v zadnjem letu, ko je potekala razprava o predlagani noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), saj je tudi javna rtv zelo odvisna od dodatnih oblik državne pomoči. Novela zakona je namreč določila višino sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz državnega proračuna.
Obžaluje, ker vlada Roberta Goloba ni naredila dovolj, da bi medijem dejansko zagotovila dovolj sredstev za novinarstvo in za redakcije. Na preohlapnost zakonodaje in nezadostnost ukrepov pa opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije.
SDS ne podpira shem pomoči medijem, trojček NSi, SLS in Fokus bi sredstva preko razpisov zmanjšal
Smer, v katero bo šlo dogajanje na področju medijev po volitvah v DZ in oblikovanju nove vlade, je za zdaj še negotova. Jo pa nakazujejo stališča posameznih parlamentarnih strank, ki bi glede na trenutno dogajanje lahko sodelovale pri oblikovanju nove vlade. Tako so v SDS, ki je s pripravo izhodišč za pogajanja o koalicijski pogodbi že naredila korake k oblikovanju desne vlade, že pred volitvami za STA poudarili, da shem pomoči medijem ne podpirajo.
Glede Slovenske tiskovne agencije, katere državno financiranje so v prejšnji vladi, ki so jo vodili, ustavili za več kot 300 dni, so navedli, da zagovarjajo brezplačne, objektivne in pregledne vsebine. Prvak stranke Janez Janša pa je v sredo za Planet TV izrazil tudi podporo ukinitvi rtv-prispevka, za kar se sicer zavzema stranka Resnica. Ta stranka naj ne bi vstopila v vlado, je pa napovedala, da bodo podpirali predloge, usklajene z njihovim programom.
Trojček NSi, SLS in Fokus pred volitvami glede shem pomoči sicer ni bil tako odklonilen kot SDS. Bi pa zmanjšal obseg sredstev, ki se medijem dodeljujejo preko javnih razpisov, in postopno dvignil del dohodnine za donacije medijem in nevladnikom na tri odstotke. RTVS in STA je treba po njihovi oceni prestrukturirati in modernizirati, še zlasti na RTVS pa se jim zdi nujna racionalizacija poslovanja, so takrat navedli za STA.
Po drugi strani Demokrati pred volitvami niso imeli načrtov z RTVS in STA, so pa ocenili, da je dobro, da sta obe neodvisni od kakršne koli politike. Navedli so še, da verjamejo v medijsko pluralnost.
Pa kaj spet bluzi ta kaviar socialistična kapitalistka?
Digitalni fotopub radijatorizem je pokvarjena kaviar komunajzarca ze prezivela..
Se govori da sta Gospod Stevanovič in Gospod Janša rdečim kmerom čestitala za prvi maj Kakšno državo tvorno dejanje. Pujsa …