Druge države, ki se z zahtevo Slovenije, po kateri bi imela kranjska klobasa zaščiteno označbo z določenimi ekskluzivnimi pravicami, ne strinjajo, imajo sedaj šest mesecev časa, da tudi same vložijo podobno zahtevo ali pa slovenskemu zahtevku uradno nasprotujejo.

Zaradi slovenske namere o zaščiti, ki bi natančno določila tako proizvodni proces kot tudi geografsko območje, na katerem bi klobase s pridevnikom kranjske lahko proizvajali, so v zrak skočili predvsem Avstrijci. Onkraj Karavank je namreč zelo priljubljena različica kranjske klobase, polnjene s sirom, poimenovane Kaesekrainer. Avstrija v prvih odzivih na namero Slovenije odgovarja, da je tudi njihova različica del zgodovine, saj kranjska klobasa izvira iz 19. stoletja in časov skupnega avstro-ogrskega cesarstva.

"Preimenovati to oboževano specialiteto preprosto ni mogoče. Klobase so zaščitni znak Dunaja in kranjska s sirom mora ostati del ponudbe," je po pisanju Austrian independenta prepričan Josef Bitzinger, vodja dunajske gospodarske zbornice.

Zabavno tudi za BBC

Spor je sicer pritegnil širšo medijsko pozornost, o njem se je razpisal celo BBC. Zaščita nekaterih prehrambenih produktov je sicer v preteklosti že dvignila obilo prahu, med njimi so sir parmezan, peneče vino šampanjec, Slovenija pa se je čutila oškodovana, tudi ko so Madžari zaščitili vino tokaj.