IMF Sloveniji za letos napoveduje 5,4-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa upočasnitev na le 3,8 odstotka. Bajuk je ocenil, da sta obe oceni napačni. " Slovenija ima to prednost, da je razmeroma majhno gospodarstvo, ki se zna hitro prilagoditi, nismo pa predmet poglobljenih analiz. Ravno takšne analize Evropske komisije pa kažejo, da bo slovenska gospodarska rast letos večja kot le 5,4 odstotka. Prav gotovo pa bo večja od napovedi IMF tudi prihodnje leto," je dejal Bajuk, ki sicer priznava, da je napovedovati težko.

Padec dolarja ne vpliva na slovensko gospodarstvo
Sicer pa so tokratna zasedanja po Bajukovih besedah predvsem v znamenju finančne krize, ki je izbruhnila avgusta zaradi razmer na ameriškem trgu hipotekarnih posojil kot posledice ohlajanja stanovanjskega trga. Bajuk je priznal, da imajo banke v Sloveniji zaradi tega več težav, da pridejo do posojil iz tujine,sicer pa padanje vrednosti dolarja Slovenije ni tako hudo prizadelo, saj sta dve tretjini slovenskega izvoza namenjeni evro območju. Slovenija se je na krizo po Bajukovih besedah dobro odzvala, ker ni povečala javne porabe, ampak jo je celo zmanjšala. " Primanjkljaj bo znašal približno pol odstotka BDP, kar je zelo pozitivno," je dejal Bajuk.

Bajuk je glede cene nafte dejal, da povišano vpliva na rast slovenske inflacije, saj Slovenija za nafto in naftne derivate porablja sorazmerno več kot pa drugje v Evropi. Medtem ko Slovenija za to nameni osem odstotkov celotne porabe, pa Nemčija in Francija na primer le štiri odstotke. Ena od tem, ki prevladuje na zasedanjih IMF in Svetovne banke, so tudi devizni tečaji, kjer predvsem ZDA trpijo zaradi visokega zunanjetrgovinskega primanjkljaja s Kitajsko in si želijo, da bi Peking podražil svojo valuto. Bajuk si želi uspešnega dialoga glede tečajev.

Kmalu dražji krediti
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki se je s kolegi srečal na dvostranskih pogovorih, je dejal: " Glede Slovenije jih predvsem zanima visoka inflacija, ker to vpliva na našo izvozno konkurenčnost, proračunski položaj, makroekonomsko stabilnost in tako naprej". Kranjec meni, da bi morali v Sloveniji sedaj, ko je gospodarska rast visoka, proračunski primanjkljaj spremeniti v presežek. Ameriška finančna kriza na slovenske banke neposredno ne vpliva, vendar pa Kranjec meni, da se kažejo posredni učinki zaradi težjih kreditnih pogojev za slovenske banke, ki dobijo finančne vire pri tujih bankah. " Slej ko prej se bo to pokazalo v ceni kreditov, ki jih banke zaračunavajo slovenskim komitentom, kar se bo preneslo tudi na realni gospodarski sektor," je dejal Kranjec in povedal, da se bodo krediti verjetno podražili, vendar ne more povedati, kdaj.