Visoka inflacija, "ki je na Slovenskem največja težava, je nepredvidena", vendar ne vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je v Bruslju po zasedanju finančnih ministrov EU povedal slovenski finančni minister Andrej Bajuk. Minister je svojim kolegom pojasnil razvoj cen hrane in nafte ter naftnih derivatov v Sloveniji. "Oba fenomena sta ministrom znana, ker jih tudi oni občutijo," je dejal Bajuk, a se hkrati vprašal, zakaj gredo v Sloveniji cene hitreje navzgor. Po njegovih besedah je težko razložiti, zakaj denimo neka uvožena hrana stane v Monaku 30 odstotkov manj kot na tržnici v Sloveniji.

Težavni kartelni dogovori
Bajuk je ob tem omenil tudi kartelne dogovore, ki so "zelo težka stvar", zato je tudi zaprosil Evropsko komisijo za pomoč. "Zelo kompleksno je to stvar izpeljati," je poudaril. Ob tem je omenil še plače v javnem sektorju, pa tudi menedžerske plače in njihove odpravnine ter bonuse ob koncu leta.

Gospodarska gibanja: Za inflacijo krivi enkratni učinki

Analitiki ekonomskega instituta pravne fakultete menijo, da pričakovana dinamika v naslednjih treh mesecih kaže na ohranjanje dinamike cen v zadnjih mesecih. © iStockphoto

Razloge za visoko visoko inflacijo so ugotavljali tudi analitiki ekonomskega instituta pravne fakultete v oktobrski publikaciji Gospodarska gibanja. Po njihovem mnenju so oktobra visoko inflacijo napihnile še sezonske in enkratne spremembe cen. Pričakovana dinamika v naslednjih treh mesecih kaže na ohranjanje dinamike cen v zadnjih mesecih – tako v trgovini na drobno kot v storitvenih sektorjih. Rekordna rast cen na svetovnih trgih pa z izjemo nepredvidljivih cen nafte peša.

Sicer pa je Bajuk svojim kolegom "na nedvoumen način" predstavil vse dosežke Slovenije, pri čemer je izpostavil, da bo država že dve leti prej – torej letos in ne šele 2009 – dosegla svoj srednjeročni cilj glede strukturnega primanjkljaja, je pojasnil. Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo namreč letos 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), strukturni pa je zelo blizu tej številki.