Balkanski bojevnik brez branja SMS-sporočil

Foto: Benjamin Kovač
Foto: Benjamin Kovač
Zaradi ugovorov obrambe se sojenje v primeru Balkanski bojevnik ni nadaljevalo z branjem obremenilnih SMS-sporočil.
Oglej si celoten članek

Današnje sojenje v zadevi Balkanski bojevnik bi se moralo nadaljevati z branjem SMS-sporočil, ki so jih našli na telefonu domnevnega sodelavca obtoženih Željka Vujanovića, vendar se to zaradi ugovorov obrambe ni zgodilo. Tožilstvo bo moralo zdaj bolj jasno razložiti, v kakšnih okoliščinah je nastal dokument s prepisom sporočil.

Prepisi SMS-sporočil Vujanovića, ki naj bi sodeloval s slovenskim delom kokainskega narkokartela, so nastali po hišni preiskavi pri Vujanoviću, med katero so mu zaplenili tudi mobilni telefon. Na izvajanje teh dokazov pa je imela obramba številne pripombe.

Zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića, odvetnik Marko Bošnjak, je izpostavil, da sama zakonitost hišne preiskave sploh še ni izkazana in da je pregled elektronskih nosilcev podatkov poseben ukrep, za kar bi morali policisti imeti tudi posebno odredbo sodišča.

"Niti za uradni zaznamek"

Po Bošnjakovem mnenju prav tako še ni podatka, kdo je pregledal zasežene naprave ter na kakšen način in v kakšnih okoliščinah je nastal prepis sporočil. Bošnjaku se zato zastavlja vprašanje verodostojnosti teh podatkov, njihovemu branju pa je nasprotoval, saj da ti dokazi niso pridobljeni v skladu z zagotovljenimi človekovimi pravicami. Zagovornik Dragana Bjelkaša, odvetnik Saša Ravnik, je temu dodal, da listina s prepisi "ne izpolnjuje niti kriterijev za uradni zaznamek".

Okrožna državna tožilka Mateja Gončin jima je odgovorila, da imajo dokazi zakonito podlago in so v sodnem spisu. Sodišču bi morali po njenem mnenju zadostovati podatki o opravljeni hišni preiskavi ter zasegu telefona, zato Gončinova ni videla ovir za branje sporočil.

Pripor le še do 23. novembra

Vendar pa obrambe ta razlaga ni zadovoljila, zato je Bošnjak nadaljeval, da je sojenje na podlagi anonimnih listin "vrnitev v srednji vek kazenskega postopka oziroma v leto 1945 ali malo naprej". Senat je naposled le odločil, da se danes teh dokazov ne bo izvedlo, tožilstvo pa naj pridobi podatke, kdo je sestavil omenjeno listino in kdaj ter v kakšnih okoliščinah.

Predsednik senata Gorazd Fabjančič je strankam v postopku danes tudi pojasnil, da je sodišče v Italiji prosil za izvedbo videokonference, prek katere bi zaslišali še eno pričo, in čaka na odgovor. Sodišče želi omenjeno pričo zaslišati še septembra, sojenje pa naj bi se nato začelo približevati koncu. Želja tožilstva je vsekakor obsodilna sodba, a če sodba ne bo izrečena do 23. novembra, bodo morali tiste, ki so v priporu, izpustiti.

Po zakonu o kazenskem postopku mora biti sodba izrečena v dveh letih od vložitve obtožnice (obtožnico je tožilstvo vložilo 23. novembra 2010), sicer se pripor odpravi.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.