Bančniki v en glas: To bo katastrofa

Foto: slika zaslona Novinarska konferenca Združenja bank Slovenije Foto: Profimedia Blaž Brodnjak
Na novinarski konferenci so bančniki opozorili, da bo imel zakon o kreditih v švicarskih frankih, o katerem bodo v parlamentu glasovali v sredo, katastrofalne posledice.
Oglej si celoten članek

Gre za predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga je vložil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Izračunov, ki jih zahteva zakon, namreč ni mogoče izvesti, če jih banka ne izvede, pa ji mora Banka Slovenije vzeti licenco.

"Želeli smo še enkrat in upam zadnjič opozoriti, da gre za poseg v zakonito sklenjene pogodbene odnose, to pomeni, da nobena pogodba ni več varna pred retroaktivnim posegom zakonodajalca. 250 postopkov teče pred sodišči, več jih na različnih stopnjah odločeno, torej gre tudi za negiranje odločitev sodišč na različnih stopnjah. Zakon je tudi neizvedljiv, saj zahteva podatke, ki v bančnem sektorju niso na voljo. Če bi ta bizaren zakon moral biti izvajan, bi veliko bank izgubilo licenco," je opozorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, poleg nje pa so bili na novinarski konferenci, ki je potekala prek videoklica, še predsedniki uprav bank, ki imajo 70 odstotkov trga, kar po besedah predsednika uprave Unicredit banke Lorenza Ramajole kaže na resnost zadeve.

Predlog zakona določa, da mora banka za vse kreditne pogodbe v švicarskih frankih, ki so bile sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 v 60 dneh opraviti ponovne izračune ob upoštevanju valutne kapice. To pomeni, da tečaj ne sme odstopati več kot pet odstotkov. Če je odstopal več in je potrošnik po novem izračunu kredit preplačal, mu je banka dolžna razliko vrniti z zamudnimi obrestmi od dneva preplačila naprej.

Če bo zakon sprejet, bodo banke zahtevale presojo ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja zakona. "Absurdno bi bilo, da ne bi zadržali tega zakona, mi bi vse te izračune in vračila izvedli, potem pa bi ugotovili neustavnost," je opozoril Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

"Teh podatkov sploh ne smemo več imeti"

V nekaterih primerih izračuna sploh ni mogoče opraviti. Sabina Župec Kranjc, namestnica predsednika uprave NKBM je opozorila, da smejo banke osebne podatke hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno in ne več kot deset let od prenehanja poslovnega razmerja. "Kar je bilo odplačano pred letom 2012, ni več podatkov, to je lahko več kot pol kreditov," je izpostavila. Če banka ne bo izvedla izračunov, ji grozi odvzem licence, kar torej grozi večini slovenskih bank.

"Zakon je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so za kredite v evrih plačevali višje obrestne mere, zdaj bodo za preudarnost kaznovani. Delež neplačnikov je pri kreditih na isti ravni kot krediti v evrih," je opozorila.

Brezplačne konverzije smo omogočali ves čas, socialne stiske so se reševale sproti. Ostali so tisti z višjimi krediti, zdaj želijo z zamudnimi obrestmi zaslužiti. Večina Slovencev, ki dolga sploh nimajo in so prek države lastniki četrtine NLB, bi zaradi politične odločitve sanirali špekulacije kakega profesorja ekonomije. Težko verjamem, da doktor ekonomije ne razume valutnega tveganja. Čudaštvu, ki sloni na nepoznavanju ekonomije in bančništva očitno ne bo konca. Kot velikega domoljuba me je pred kolegi iz evrskih držav sram, da sem Slovenec.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

"Kot karierni bančnik z dolgoletnimi izkušnjami v 17 bankah v osmih državah lahko le z obžalovanjem ugotavljam, da čudaštvu, ki sloni na elementarnem nepoznavanju osnovnih zakonitosti ekonomije in bančništva v Sloveniji očitno nikoli ne bo konca. Začelo se je z negativno kadrovsko selekcijo v vodstvih bank in posledičnimi neposrečenimi kreditnimi odločitvami, čemur je sledila popolnoma absurdna prepoved kreditiranja določenih podjetij s strani politikantskih profesorjev, začuda spet ekonomske stroke, kar se je nadaljevalo s sanacijo bank z izbrisom v vsaki normalni pravni državi neizbrisljivega premoženja fizičnih oseb, nakar so ponovno doktorji ekonomskih znanosti in statistiki v pomembnem delu prepovedali kreditiranje prebivalstva," je bil neposreden Brodnjak.

"No, zdaj bi pa kar poslanci v državnem zboru sprejemali v praksi neizvedljive zakone na očitno škodo velike večine Slovenk in Slovencev, taistim doktorjem ekonomskih znanosti in statistikom pa bi obenem dali v roke enostavno orodje za odvzemanje licenc poslovnim bankam in njihovim vodstvom. Da se sploh ne pogovarjamo o tem, kakšen vpliv bi taka odločitev imela na sentiment mednarodnih vlagateljev v Sloveniji.Sprašujem se, zakaj Državni zbor kar ne prepove poslovnega bančništva v Sloveniji in se kreditne odločitve ne sprejemajo kar v kabinetih Banke Slovenije in na sejah Državnega zbora. Striktno reguliranim in nadziranim vodstvom bank se očitno itak ne zaupa, no zdaj pa tudi sodiščem ne več, kot kaže. Ta zakon je katastrofalna demonstracija, da so v Sloveniji strokovna inferiornost, populizem in parcialni interesi dosegli svoj vrh in v takih trenutkih me je kot velikega domoljuba pred kolegi iz primerljivih evrskih držav sram, da sem Slovenec," je povedal Brodnjak. 

Kreditov v švicarskih frankih je približno za 300 milijonov evrov, skupaj vseh kreditov gospodinjstvom pa za 10 milijard evrov.

"Kreditne pogodbe so bile sklenjene skladno z veljavno zakonodajo in pogodbeno voljo obeh strank, postopki potekajo na sodiščih, večina zaključenih v korist bank. Zakon je v nasprotju z odločitvami slovenskih sodiščih, 143 je odločenih, to je poseg v sodbe, poseg v delovanje pravne države, zamajal bi zaupanje v pravno državo in zaupanje investitorjev," je opozorila Jana Benčina Henigman, predsednica uprave Sberbank.

"V zadnjem času smo prejeli več sodb, vsi zahtevki tožečih strank so bile zavrnjeni, te tožbe so bile torej s strani naše banke dobljeni. Sodišče je ugotovilo, da je banka celovito pojasnila tveganja, da je pogodba ustrezno in dodatno opozorila glede valutnih tečajev, da ni bilo obvezno omejiti rizika in da so bile obveznosti jasno določene. Da se tečaji valut spreminjajo, spada v splošno razumevanje, spremembe ni bilo mogoče napovedati, tudi če bi ob sklenitvi predložili grafe gibanja tečajev v preteklem obdobju, to na odločitev strank ne bi pomembno vplivalo, saj prej tečaj ni nakazoval večjih skokov v eno ali drugo smer. Šlo je za enostransko odločitev švicarske centralne banke," je povedala Alenka Stojčevska, predsednica uprave SKB banke.

Zakon je neizvedljiv, nastopile bodo resne težave. Večina kreditov je odplačanih, kar nekaj konvertiranih v evre. Ponudili smo ugodnejše tečaje kot so bili na trgu. Manj kot tisoč tovrstnih kreditov imamo, stopnja nezmožnih odplačevanja je primerljiva z evrskimi, ni nobenega posebnega problema.

Andrej Andoljšek, predsednik uprave Addiko banke

Zato so na Hrvaškem morali, pri nas pa ni treba

"Evropsko sodišče je določilo, kateri pogoji so bili nepošteni in teh pogojev v slovenskih pogodbah o kreditih v švicarskih frankih ni. V Avstriji je bilo posojanje povezano z varčevanjem v pokojninskih shemah, na Hrvaškem so banke lahko služile na menjalnih tečajih. Pri nas tega ni bilo. Poleg tega so, kjer so sprejemali zakone, razmerje med banko in kreditojemalcem spremenili za naprej, ne za nazaj. Krediti v tuji valuti so še vedno dovoljeni, zakaj jih ne prepovedo, to so dovoljeni in primerni instrumenti za potrošnika, ki jih razume. Razumevanje je treba presojati individualno. Lahko, da je kje kdo, ki dejansko ni razumel, to je treba presojati v vsakem primeru," je na vprašanje, zakaj so nekatere države sprejele zakone, ki so uredili položaj kreditojemalcev v švicarskih frankih, pojasnila Zadravec Caprirolo in opozorila, da bodo posledice tega zakona mnogo večje od tistih v bančnih bilancah. 

"Se bo vsaka špekulacija poplačala, bomo začeli tudi kripto vlagatelje nagrajevati z zamudnimi obrestmi, če bo kdo kaj izgubil. Banke so imele pojasnjevalno dolžnost, če je niso izvedle, naj to poplačajo z zamudnimi obrestmi, ne pa, če so ravnale zakonito. To je absurdno in sprevrženo," je še opozoril Brodnjak. 

janez.zalaznik@styria-media.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 75

  • 13:32 1. Februar 2022.

    Briga mene za NLB, saj ni več naša. Levaki ste vse prodali, največ pa šivilja.

  • 12:28 1. Februar 2022.

    Ko banke samovoljno spreminjajo pogodbe, spreminjajo pogoje v svojo korist, jih ni nič sram, ko pa država njim spremeni bajne …

  • 10:23 1. Februar 2022.

    Kdo zganja največjo gonjo proti zakonu o švicarskih kreditih? Predsednica združenja bank, ki je bila v času dajanja teh kreditov …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.