Kriza se je začela na zelo majhnem segmentu hipotekarnih posojil posameznikom, ki za najem posojila niso imeli ustrezne bonitete. Posojila so jim dajali finančni posredniki lokalnih bank. Seveda pa nikoli ne bi bila dana, če bi te banke to morale vključiti v svoje bilance, temveč so posojila prodajale naprej. V ZDA so nepremičnine v zadnjih 15 letih rasle tudi po 20 odstotkov na leto in banke so hotele biti zraven pri teh zaslužkih.
Ali ni bilo nikomur jasno, da nepremičninska rast ne more trajati v nedogled?
Prijatelj iz Amerike, ki je ugleden poslovnež, je to opisal: “ Prišli smo do absurda, ko je nekdo lažje dobil hipotekarno posojilo za dvesto tisoč dolarjev za hišo kot pa dva tisoč dolarjev limita na kreditno kartico.”
Kako so se s slabimi posojili okužile velike banke?
|
Veliko bolje bi bilo očistiti bilance naših bank. Res pa je, da bi s tem
tudi kakšen tajkun izgubil kakšne delnice, ampak bog pomagaj, tako to je.
Tomaž Lovše, prvi mož Diners Cluba
|
|
Kako je uspelo finančnim posrednikom prepričati bankirje, ki veljajo za konservativne, da odkupijo sumljiva posojila?
Bankirji niti slučajno niso konservativni. Imamo Wall Street in Main Street. Na Main Streetu se plačujejo zapitki Wall Streeta, na Wall Streetu pa smo bili dolgo zelo pijani in nismo gledali, koliko smo zapili.
Niso pa bila problematična le hipotekarna posojila?
Ne. Med rastjo borznih indeksov je bila poplava skladov zasebnega kapitala, ki so odkupovali borzna podjetja prek javnih ponudb. A so od skupne nakupne cene v denarju plačali le pet odstotkov, za drugo pa so najeli bančna posojila. In banke so tudi iz teh posojil oblikovale vrednostne papirje – obveznice. Ko pa se je hipotekarna kriza razplamtela, se je takoj ustavil tudi ta trg.
Ali so se prodajali tudi dolgovi imetnikov kreditnih kartic?
Ja, in pričakuje se, da bo tudi tu za 450 milijard dolarjev odpisov. Tudi mi smo dolg od naših članov po kreditni kartici prodali banki na Wall Streetu, ki je nato izdala vrednostni papir.
Na slovenski borzi se je lani zdelo, da se ji ne more zgoditi nič ...
Že jeseni 2007 se je videlo, da je slovenska borza močno prenapihnjena. Delnice so bile dražje le še v Šanghaju. Kljub temu je bil to čas, ko so delnice kupovali tajkuni in skladi, banke pa so jih veselo kreditirale. To so bili časi, ko se je pri nas še veselo plesalo na zelo glasno glasbo. Celo finančni minister je takrat govoril, da smo mi tudi med krizo na sončni strani Alp.
Tomaž Lovše, 79 milijonov evrov premoženja
|
|
Od čevljev do plastike. Premoženje Tomaža Lovšeta je danes ocenjeno na 79
milijonov evrov (revija Manager). Spomladi je kupil Diners Club Italia. Še pred tem je postal
državljan Monaka in tja prenesel vse svoje premoženje. Stanovanje ima tudi v New Yorku. Dokler je
bil lastnik Diners Club Adriatic, je živel na Hrvaškem. Bil je tudi senator Peka. Ker ni lastnik
delnic slovenskih bank, pravi, da lahko o njih govori brez dlake na jeziku. Da pa bi živel v
Sloveniji, bi moral biti davčni sistem ugodnejši, pravi.
|
Padanje cen nepremičnin se bo zagotovo nadaljevalo. Vendar pa za zdaj Slovenija ni bila bistveno prizadeta.
Nas lahko neprijetno preseneti katera slovenska banka?
Slovenski bankirji niso delali operacij kot so jih ameriški. Verjamem, da nimajo bančnih naložb, ki bi bile problematine. Se mi pa zdijo problematična posojila za nakupe podjetij, posojila raznih skladov, ki so vlagala v drage delnice. Problem je, da današnje nižje cene delnic marsikje niso pripoznali v bilancah, torej ne izkazujejo kapitalskih izgub.
Kako nevarna so lahko za bančni sistem posojila tajkunom?
Bančni sistem je precej bolj izpostavljen pri segmentu posojil do raznih skladov (med temi so tudi cerkveni), ki so s posojili kupovali borzna podjetja, in do podjetij, ki so vlagala v nepremičninski trg.
Verjetno ni možnosti, da se Slovenija izogne recesiji?
Veliko bo odvisno od tega, kako bomo ukrepali. Že vlada v odhajanju se je zavedala težav in je sprejela določene ukrepe. Problem pa je, ker slovenske banke še vedno ne posojajo denarja, niti uspešnim podjetjem, kot je Petrol. Haloooo! Če Petrol ne more dobiti posojila za projekte, ki bodo generirala nova delovna mesta, ga kdo, ki šele začenja, ali pa mala podjetja zagotovo ne dobijo.
Država obljublja, da bo SID banka tista, ki bo kreditirala komercialne banke ...
Že res, ampak bi poudaril, da je kljub temu zelo pomemben konstruktiven dialog med bankami, Banko Slovenije (BS) in finančnim ministrstvom. Država je tista, ki mora povedati, da bo storila vse, kar je treba, da bodo banke prile do svežih virov. Istočasno pa mora povedati tudi, da pričakuje in zahteva, da banke ta posojila dajo naprej podjetjem, in hoče za to videti dokaze. Tudi v ZDA so banke dobile zelo jasno sporočilo, je pa država istočasno povečala število neodvisnih direktorjev v teh bankah. Izkazalo se je namreč, da so se v obdobju pohlepa predsedniki uprav globalnih družb, tudi bank, obdali z direktorji, ki so bili kar njihovi prijatelji. Take prijatelje pa je zelo težko odstaviti.
Kako Banka Slovenije opravlja svojo nalogo?
Banka Slovenija bi po moji oceni morala zahtevati določena razkritja. Če so v slovenskih bankah aranžmaji, da so banke posojale na podlagi napihnjenih vrednosti delnic, ki smo jim bili priča v drugi polovici lanskega leta, je prav, da tu pride do unovčevanja poroštev, da se odpravi ta negotovost, da banka prevzame te delnice za posojilo, naredi ustrezne odpise in da se te izgube pripoznajo.
Torej tudi pri nas banke z odpisi zavlačujejo?
Slovenci ne maramo pretresov. Vse se počne zelo diskretno. Takoj ko bi neka banka objavila, da bo unovčila določena zavarovanja, da se bo s tem v določenem delu poplačala, da je delnice prevzela v svojo last in da ima iz določenega posla tudi toliko in toliko izgub, bi jo mediji nabili na prve strani. Ker se aferaštvo v medijih toliko potencira, v bankah nekateri menijo, da je bolje, da do tega čišenja ne pride, ampak to poteka potihoma in postopno.
Ampak tu so najbolj krivi predsedniki uprav bank.
A zaradi medijev nimajo poguma prepoznati problema, ker se bojijo linča. Ker si ne upajo unovčiti zavarovanja, sklepajo dodatne pogodbe, kjer se dajejo dodatna zavarovanja, tiha negotovost pa se povečuje. Veliko bolje bi bilo očistiti bilance in unovčiti zavarovanja. Res pa je, da bi ob tem tudi kakšen tajkun izgubil kakšne delnice, ampak bog pomagaj, tako to je. Banka Slovenije pa mora nato povedati, da so bilance slovenskih bank očiščene in čvrste.
Ali Banka Slovenije v tem trenutku tega ne more reči?
Banka Slovenije mora v vsakem trenutku nadzirati bančni sistem, ampak zaradi tihe negotovosti se ve, da banke niso očistile bilanc, zadržujejo likvidnost in zato se kriza poglablja in zato tudi tako pada nepremičninski trg.
Bi bilo treba banke dokapitalizirati?
Ja. Bi pa država ob tem morala zahtevati dodatna mesta v nadzornih svetih bank, predvsem bi bilo vanje treba pripeljati tuje strokovnjake, ljudi, ki so že sedeli v velikih upravnih odborih tujih bank. Potreben je tudi dogovor, da se za nekaj časa ne izplačujejo dividende in da se na družbeno sprejemljiv način zmanjšajo plače uprav teh bank, ki bi bile vključene v sanacijsko shemo. Istočasno pa bo treba pritiskati na banke – posojajte, posojajte, posojate –, ker bodo dobile likvidnostna sredstva.
Bi bil tudi že čas za menjavo uprave kakšne banke?
Bilo bi malo neprimerno, da to tako jasno napovedujem. Zgodovina pa kaže, da se ob vsaki krizi zgodi mnogo kadrovskih menjav. Ne bi pa bilo primerno, da napovedujem imena.