Po mnenju Jose Manuel Barrosa k pomembnim mejnikom spadata še širitev schengenskega območja in zagon novega cikla lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

"Evropa se premika," je poudaril predsednik Evropske komisije in dejal, da ima Evropa priložnost doseči več za svoje državljane. "To je razlog, zakaj EU obstaja in zakaj jo potrebujemo bolj kot kdajkoli," je dejal in dodal, da lahko s trdno politično voljo naredimo veliko ne le za državljane EU, temveč za ves svet.

	Srbija se trenutno bojuje sama s sabo, da bi pustila temu evropskemu duhu zaživeti. Dimitrij Rupel

Janez Janša je k bilanci zadnjih 12 mesecev dodal, da je EU v zadnjem letu okrepila vodilno vlogo globalnega dejavnika v boju proti ključnim vprašanjem v svetu - podnebnim spremembam, revščini in migracijam. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je k tem prebojem prispevala tudi Slovenija.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je ob pripombi voditelja razprave, da je Lizbonska pogodba Evropo približala državljanom, žal pa ti tega niso opazili, priznal, da ima Evropa težave s komunikacijo in dejal, da bi jo morali prikazati ljudem bolj razumljivo. "Seveda so problemi v Bruslju, vendar pa so tudi drugje," je dejal in poudaril, da je treba govoriti tudi o zadevah, kot so denimo človekove pravice. "Potrebno je še veliko skupnega dela," je priznal predsednik Evropskega parlamenta.

	Seveda so problemi v Bruslju, vendar pa so tudi drugje. Hans-Gert Pöttering, predsednik evropskega parlamenta

Rupel: Na mejah Srbije nastala nova zavesa, ki jo je treba preseči
Evropski duh, ki se je po letu 1990 razširil po do takrat komunističnih državah vzhodne in srednje Evrope, se je ustavil na mejah Srbije. Po padcu želene zavese je na območju nekdanje Jugoslavije nastala nova zavesa, ki jo je treba preseči, in to nam zaenkrat dobro uspeva, je na današnjem Evropa Forumu poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel.

Srbija po besedah ministra Rupla v začetku 90-ih let 20. stoletja ni dojela sporočila, kot ga je večina držav nekdanjega komunističnega bloka. Na območju Jugoslavije je zato prišlo do razpada in izbruha krvavega nasilja. Del nekdanje Jugoslavije moramo sedaj pripeljati nazaj v Evropo in to nam uspeva, Zahodni Balkan smo prekrili z evropskimi sporazumi, je na okrogli mizi z naslovom "Varnostna struktura Jugovzhodne Evrope: stabilnost in sosedstvo" ocenil vodja slovenske diplomacije.

"Srbija se trenutno bojuje sama s sabo, da bi pustila temu evropskemu duhu zaživeti," je v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, ki jih nekateri ocenjujejo kot referendum Srbov za ali proti EU, ocenil minister.