Tudi Skandinavci, ki so danes najbolj belopolti v Evropi, so bili nekoč temnopolti, ugotavljajo na Inštitutu za fiziko Univerze v Oslu.

Vse se je spremenilo pred 5500 leti, ko se je človek iz lovca spremenil v poljedelca. Hrana, pridelana na polju, vsebuje manj vitamina D kot meso, ravno ta vitamin pa je ključen za temno polt, poroča The Times.

"Denimo v Veliki Britaniji se je hrana pred 5500 leti zelo spremenila. Ljudje so se odpovedali ribam kot rednemu delu prehrane. To je vodilo k vse svetlejši polti," pojasnjuje raziskovalec Johan Moan.

Predniki belcev tako v hrani niso dobili dovolj vitamina D, po drugi strani pa so bili sprva še vedno temni in ravno ta temna polt je preprečevala sončnim žarkom, da bi prodrli skozi kožo in vzpodbudili po tej poti tvorjenje vitamina D.

Naši predniki so tako postajali vse bolj svetlopolti, dokler se ni pred 5500 leti pojavila bela rasa.

Pomanjkanje vitamina D pa ni povzročilo le svetlejše polti, ampak nekaj veliko hujšega; sladkorna bolezen, artritis, bolezni srca in manjša imunska odpornost so posledice pomanjkanja tega vitamina.