Beračenje je kompleksen pojav, za katerega obstaja veliko razlogov. Za ta način pridobivanja sredstev za preživetje se ljudje odločijo, ko izčrpajo vse druge možnosti. Kaznovalni pristop k pojavu pa je ukvarjanje s posledicami namesto z njihovimi vzroki. Kralji ulice

Delavci in prostovoljci na področju brezdomstva beležijo porast težav brezdomnih ljudi, odkar so bile uvedene spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru (ZRJM) leta 2006. V društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice menijo, da populistični predlogi, kot je pobuda SNS za spremembo zakona o javnem redu, kompleksnega pojava brezdomstva ne rešujejo, ampak ga še poglabljajo. Kot je znano, bi prvak SNS Zmago Jelinčič vsakršno beračenje prepovedal.

Berač nima denarja za kazni
Oseba, ki berači za drobiž, realno nima nobene možnosti plačati globe, zato se to breme prenese na davkoplačevalce, ki plačujejo delovanje zaporov, sodišč in policije, pravijo v omenjenem društvu. Zaradi odsotnosti prihodkov jih ne morejo plačati in temu sledi uklonilni zapor. To njihovo izključenost še poglobi, neplačana globa ostane ter zmanjša in oteži njihovo kasnejše vključevanje na trg dela, kajti njihovi prvi prihodki, poudarjajo, gredo za plačevanje kazni namesto za izboljševanje njihovega gmotnega, socialnega in moralnega obstoja.

Za organizirano beračenje drugi zakoni
V društvu Kralji ulice navajajo, da se Jelinčič sklicuje na organizirano beračenje, ki pa je dejansko neraziskan pojav, vsakršne izjave pa so le nepotrjene domneve, pogosto osnovane na populističnih in ksenofobnih predpostavkah. Organizirano beračenje, ki zajema tudi tihotapljenje ljudi, izkoriščanje otrok, je sankcionirano že z drugimi zakoni, kar omenja celo predlagatelj, a ga kljub temu izrablja za utemeljevanje prepovedi beračenja na splošno. Metanje organiziranega kriminala in beračenja v isti koš je nesmiselno početje, saj gre za raznolike in raznorodne pojave, poudarjajo v društvu.