Delodajalci so jezni so, ker je minister Luka Mesec javno napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na tisoč evrov.

"Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij, članic Ekonomsko-socialnega sveta, ostro protestiramo proti načinu, kako ste včeraj, v četrtek, 18. decembra 2025, javno napovedali, da naj bi se s prvim januarjem 2026 minimalna plača zvišala na 1.000 evrov neto.  S takšno – predvolilno obljubo – in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga le-tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga Zakon o minimalni plači. Pričakovali bi najprej predstavitev vašega predloga na Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa Zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so zapisali v pismu, ki so ga podpisali Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Mija Lapornik, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije ter Nataša Cvetek, generalna sekretarka Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Pričakovano ostro nasprotujejo predlagani višini dviga. 

Mesec je poudaril, da so se minimalni življenjski stroški v času od zadnjega izračuna leta 2022 zvišali za 18 odstotkov, delodajalci pa so opozorili, da se je minimalna plača v tem času zvišala za 18,9 odstotka. "To potrjuje, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena. Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že »ujele«," so napisali delodajalci. 

Država pobira, mi naj pa vse plačujemo

"Zavedamo se rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato smo pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3 odstotki. Predlagan dvig, ki pomeni 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti  podjetij (ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom). Pri tem velja opozoriti še na dejstvo, da produktivnost dela ne sledi rasti plač," so opozorili v pismu in dodali, da je bila obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke.

"Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih. Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno. Spomnimo, da so bile neto plače zaposlenih na minimalni plači od prejšnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov dodatno obremenjene še z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa se jim je povečalo davčno breme iz naslova dohodnine zaradi spremembe dohodninske zakonodaje in neusklajevanja dohodninske lestvice v letu 2023. Država je torej dodatno obremenila neto plače zaposlenih, hkrati pa od gospodarstva pričakuje nerazumno visoke dvige bruto plače, od katere pa bo imela največje korist ponovno spet ravno država," so zapisali.

Delodajalske organizacije pričakujejo, da bo Mesec predlog nemudoma umaknil in spoštoval postopke posvetovanja s socialnimi partnerji. Delodajalci bodo zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, ki je trenutno 2,3 odstotka.

dezurni@styria-media.si