Analiza slovenskega zdravstvenega sistema, ki so jo slovenski in tuji strokovnjki pripravljali skoraj vso preteklo leto, naj bi bila osnova za pripravo reforme, s katero bi zagotovili stabilno financiranje zdravstvenega sistema. 

Najti nove vire financiranja

Slovensko zdravstvo se je v finančni krizi znašlo predvsem zaradi tega, ker se financira skoraj izključno iz prispevkov. To je ena od ugotovitev analize, na katero je opozorila direktorice Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Zsuzsanne Jakab. 

"To je zelo pomembno vprašanje, za katerega je treba najti prave rešitve in nove vire financiranja za zdravstvo," pravi Jakabova. 

Upokojenci le pol manj kot brezposelni

Pisci analize tako spremembe svetujejo predvsem na strani prispevkov, kjer opozarjajo predvsem na velike razlike v višini prispevkov. Upokojenci tako plačujejo le dobro polovico več kot brezposelni in le četrtino prispevka aktivnega prebivalstva. Predlagajo tudi dodatno splošno obdavčitev. 

Slovenija iz državnega proračuna za zdravstvo nameni najmanj od vseh članic EU, kar je tvegano v času gospodarskih kriz, pa tudi z vidika staranja prebivalstva, ugotavljajo. 

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

"Ostajamo pri nameri, da na tak ali drugačen način preoblikujemo sedanje dopolnilno zavarovanje. Tudi zato, da bo bolj učinkovito, da ne bomo porabljali 50 ali 60 milijonov evrov za administrativne stroške, ki ne prinašajo dodane vrednosti," je jeseni napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Vendar analitiki glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja opozarjajo na previdnost, da bi ob morebitni spremembi, ki bi dvignila ceno obveznega zdravstvenega zavarovanja, velik del prebivalcev ostal brez zdravstvenega zavarovanja. 

• Preberite še: 10.000 ljudi brez zdravstvenega zavarovanja že več kot eno leto

Glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja slika ni črno-bela, pravi ministrica. Slabost je v tem, da so premije enake ne glede na višino dohodka, kar pomeni, da je sistem manj pravičen. Po drugi strani pa so plačila iz žepa pri nas med najnižjimi v EU in znašajo 13 odstotkov od vseh stroškov v zdravstvu. Cilj je, da ne bi presegli 15 odstotkov, ker je to zgornja meja, ko bolniki še niso premoženjsko ogroženi zaradi zdravstvenih izdatkov, je dejala.

Glede izboljšanja organiziranosti in učinkovitosti zdravstva, analitiki, kot poroča radio Slovenija, ugotavljajo tudi slabo opremljenost s slikovno diagnostiko, številne nepotrebne hospitalizacije, nujnost določitve standardov in normativov.

Tako Ellen Nolte z observatorija meni, da bi bilo dobro sistemsko omogočiti, da bi se lahko družinski zdravniki pri obravnavi bolnika posvetovali s specialisti, s čimer bi zmanjšali število napotitev na sekundarno raven. Takšen sistem imajo na Finskem in Švedskem, pa tudi denimo v UKC Ljubljana.

Opozarjajo na visoka plačila nadur zdravnikov.  

Analiza stala najmanj 360 tisoč evrov

Ministrstvo za zdravje je za pripravo nove analize (v začetku leta 2014 so zdravniške organizacije pripravile dokument Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize) najelo več tujih strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije in bruseljskega Observatorija. Analiza nas je tako stala okoli 360 tisoč evrov. 

• Preberite še:  Analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji vodijo tujci