"Morda je številčno več obiskovalcev parad po drugih evropskih mestih, a ta druga mesta in države imajo tudi več državljanov – absolutne primerjave so neinformativne. Relativno gledano je Slovenija na odličnem položaju, trendi celo kažejo, da se udeležba na paradi ponosa veča vsako leto," meni Teo Radetić iz Društva Parada ponosa, ki se zavzema za pravice istospolno usmerjenih.

Teden parade, ki se je začel preteklo soboto in ga bodo zaznamovali številni kulturni in aktivistični dogodki, se bo zaključil to soboto s tradicionalno parado ponosa, ki bo ob 12. uri krenila z Metelkove po Masarykovi in Slovenski cesti do Kongresnega trga, kjer bosta zbrane nagovorila tudi ljubljanski župan Zoran Janković, sicer častni pokrovitelj parade, ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, nastopili pa bosta skupini Dandelion Children in Napravi mi dete.

"Vsi geji in lezbijke ne hodijo na parado"

V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih ocenah okoli sto tisoč gejev in lezbijk – zakaj se torej vsako leto povorke udeležuje le nekaj sto podpornikov? "Tako kot niso bili vsi delavci del upora proti izkoriščenju kapitalistov ali vse ženske sufražetke, vsi geji in lezbijke ne hodijo na parado. Težko je z enim odgovorom povedati, zakaj se je ne udeležujejo, verjetno je toliko razlogov, kot je posameznikov. Nekateri se bojijo javnega izpostavljanja, drugi nočejo biti politično dejavni, tretji dvomijo o emancipatornem potencialu parade," pojasnjuje Radetić in dodaja, da so tudi letos osebno povabili različne organizacije, društva, gibanja, politične stranke in podmladke, ki so se v svojem prejšnjem delovanju postavili v bran manjšin in njihovih pravic – med drugim s podporo družinskemu zakoniku. Od povabljenih strank Zares, TRS, SD, LDS, SMS, Sems, DL in PS sta se Zares in TRS tudi uradno izrekla kot podpornika parade ponosa.

Predsednika na paradi še ni bilo

Parade ponosa pa se denimo v zgodovini Slovenije še nikoli nista udeležila predsednik države ali predsednik oziroma predsednica vlade. "Prejšnja leta se je bivši predsednik države opravičil za odsotnost na paradi zaradi službenih obveznosti. Trenutni predsednik države Borut Pahor je bil prav tako povabljen (naj spomnimo, da ima predsednik trenutno poškodovano nogo in šepa, op. p.). V svoji kampanji je zagovarjal nerazdvojevalne politike in povezovanje različnih skupin – upamo, da bo te obljube udejanil in podprl parado kot dogodek, ki se zavzema za konec marginalizacije in političnega razdvojevanja skupnosti LGBT od njihovih državljanskih pravic," še pravi Radetić in dodaja, da jim je v interesu, da se poleg civilne in nevladne sfere parade ponosa dejavno udeleži tudi politična.