Predsednik vlade Borut Pahor je bil pri sestavljanju vladne ekipe površen. Najmanjši stranki, LDS, ki je s 5,21 odstotka komaj prilezla čez parlamentarni prag, je v celoti prepustil represivno-pravosodni aparat. Dvojček Katarina Kresal s prijateljem Alešem Zalarjem, katerega sponzor je mogočni odvetnik Miro Senica, je v oči pravzaprav zbodel šele z bulmastifi. A rdeča luč nad trojico od takrat ne ugasne.

Priložnost. Po ultimatu, da mu z vztrajanjem pri Brezigarjevi do konca njenega mandata lahko pade koalicija, in Zalarjevi grožnji, da bo šel, če ne gre Brezigarjeva, je dobil Pahor priložnost, da pokaže, kdo je šef v tej koaliciji. Ker vodi vlado permanentne rekonstrukcije, Zalarjeva grožnja z odstopom sploh ni nič hudega. Prej priložnost za Pahorja, da postavi stvari na svoje mesto in na novo razdeli resorje v vladi. Policije in sodstva ne more imeti ena sama stranka. Še najmanj taka, ki steguje hkrati roke še po tožilstvu – in to v trenutku, ko je od tožilstva odvisno nadaljevanje preiskav primerov, v katere so vpleteni Kresalova, Zalar ali Senica s svojimi klienti in sorodniki.

Pahor je občutljiv na medije in Zalar to ve. Lotil se ga je v tednu, ko je ranljiv, ker je na tehtnici njegov največji projekt – konferenca o Zahodnem Balkanu. Ker ni v ultimatu jasen, ampak ga vedno izreče tako, da se z eno roko drži za funkcijo, je jasno, da ne gre nikamor. Kam bo pa šel? Nazaj na sodišče? In kaj bodo ljudje iz LDS brez koalicije? Bore malo. Predvsem pa odrezani od oblasti in nezadovoljni.