Bodo okostnjaki padli iz omare?

Foto: Žurnal24 Konec februarja je bilo v Grčiji na ulicah zelo pestro, podobno pa bo tudi marca
EU je težave Grčije poznala vse od leta 2001, a si je zatiskala oči, pravi nekdanji nemški finančni minister. A kriza je zdaj za vse, ne le za Grčijo. Tudi Slovenija bo čutila posledice.
Oglej si celoten članek

Dejansko stanje slabše od prikazanega?
"Posredno se bo to odražalo tudi pri nas, saj ekonomije niso več omejene z državnimi mejami. Neposredno se bo poznalo, ker bodo evropske države sprejele neke ukrepe – verjetno zelo restriktivne. Več bo nadzora in poročil. To bo težje tudi za Slovenijo, ker so naše finance že zdaj v težavah. Morda so tudi v takšnih težavah, za katere še niti ne vemo in bodo prišle na dan zaradi novih ukrepov. Ne bi me presenetilo, če bi se izkazalo, da so javne finance v Sloveniji v slabši kondiciji, kot jih trenutno prikazujejo," pravi strokovnjakinja na področju mednarodnih odnosov Irena Brinar.

Javni sektor za 16. marec napoveduje novo stavko, saj protestirajo proti krčenju 300 milijard javnega dolga. "To bo še dodatno prispevalo k negotovosti grških financ," je dejal analitik Jeremy Stretsch.

Bruselj je vedel, v kaj se spušča
Korupcija, nepoštena pridobitev subvencij in prikrivanje primanjkljaja vse to denimo Nemci očitajo Grčiji. Krivdo za trenutno krizo valijo na EU. "Težko rečemo, da je EU soodgovorna za grško krizo, saj je ta posledica številnih okoliščin. Grčiji se je že dlje časa vse kopičilo.Vsaka država članica mora voditi svoje finance v skladu z maastrichtskimi kriteriji. EU ne more igrati policaja," pa pravi Brinarjeva.

Finančni minister iz obdobja vstopa Grčije v EU Hans Eichel je priznal, da je Bruselj vedel, v kaj se spušča, piše Bild. Ravno Eichel si je sicer precej prizadeval za to, da je Grčija sprejela evro.

Opozorila naletela na gluha ušesa
"Morda so bile njihove številke že takrat olepšane," je zdaj priznal. Drugi finančni ministri tega takrat niso opazili ali pa niso želeli. Celo številni znanstveniki so opozarjali na nepravilnosti in dejali, da Grčija zavaja EU. Njihove pritožbe niso dosegle uspeha. Si je EU torej zatiskala oči?

Javni dolg Grčije trenutno znaša 12,7 odstotka, torej je štirikrat višji, kot dovoljujejo določila za evroobmočje. EU je Grčiji že priskočila na pomoč.

"To ni prvi tovrsten primer. Grčija je že leta 1981, ko je vstopila v Evropsko skupnost, prejela stališče komisije, da ni pripravljena na vstop, a so države članice preglasovale mnenje komisije. Ko so oblikovali evropsko monetarno unijo, so imele vse države malo masla na glavi. Tudi Nemčija je imela težave z izpolnjevanjem maastrichtskih kriterijev, ker se je javnofinančni dolg nevarno približal trem odstotkom. Do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali je nemški deficit 2,9- ali 3,1-odstoten. Tudi pri Nizozemski statistični podatki niso bili verodostojni, saj je zelo vezano na nemško, ki je bilo takrat v krizi," Brinarjeva opozarja tudi na druge primere.

Podatki o grškem primanjkljaju od 1997:

Kam so dali denar?
V grškem proračunu že od leta 1997 zeva velika luknja. Skoraj neverjetno se zdi, da Bruselj tega ni opazil. Vsako leto grški kmetje prejmejo 2,5 milijarde evrov od EU. Tudi iz strukturnih skladov so prejeli precej sredstev, samo Atene denimo 880 milijonov evrov. Ta denar zdaj EU želi nazaj, a grška blagajna je prazna.

Evro je bil včeraj glede na dolar na najnižji točki od sredine maja lani. Analitike pri tem skrbi zlasti vpliv Grčije.

 

Merklova rekla ne
Prvi mož evropskega statističnega urada Eurostat Walter Radermacher za krizo v Grčiji krivi (tudi) EU. Ko je denimo Eurostat 2004 in 2005 naletel na težave pri pridobivanju podatkov o finančnem stanju Grčije, je prosil za več pooblastil, a jih ni dobil, še piše Bild. Časnik dodaja še, da je kanclerka Angela Merkel zavrnila možnost nemške finančne pomoči Grčiji.

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.