Varnostni pas tristo metrov, kot ga imajo Nemci, je nekajkrat večji, kot je potreben, da se prepreči križanje med gensko spremenjeno in običajno koruzo. Branka Javornik, biotehnična fakulteta

V tem trenutku na kmetijskem ministrstvu nimajo podatkov, ali kdo od kmetov v Sloveniji goji gensko spremenjeno koruzo MON 810. Domnevno bi se tako lahko zgodilo, da tik ob polju gensko spremenjene koruze raste tudi ekološka.

Zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov (GSO) z drugimi kmetijskimi rastlinami naj bi končno uvedel register kmetov, ki gojijo GSO, prek spleta pa bodo vsem dostopni tudi podatki o zemljiščih, na katerih se gojijo gensko spremenjeni organizmi, je med drugim pojasnil kmetijski minister Iztok Jarc. Potem ko je Evropska komisija Slovenijo v petek obvestila, da lahko nadaljuje postopek sprejemanja omenjenega zakona, ga na ministrstvu tehnično usklajujejo z zakonom o kmetijstvu, še maja pa naj bi šel pred vlado, v državni zbor pa najverjetneje po nujnem postopku, napoveduje Jarc.

Koliko je GSO?

Razširjenost. V EU je od leta 1998 dovoljeno gojiti le genetsko spremenjeno koruzo MON 810, odporno na koruzno veščo. Novi zahtevki. Na odobritev za pridelavo v Bruslju čaka genetsko spremenjena koruza, odporna na koruznega hrošča – MON 863. Ta naj bi bila zanimiva tudi za slovenske pridelovalce. Krmila za živali. Po prepovedi kostne moke zaradi bolezni norih krav se v krmilih uporablja soja. Iz deklaracij pri slovenskih kmetih je razvidno, da vsebuje tudi do 25 odstotkov in več GSO. Ekološka pridelava. Za zdaj velja, da v ekološki koruzi, ki se jo pri nas goji na 132 hektarjih, ne sme biti nič gensko spremenjenih koruznih zrn. S 1. januarjem 2009 pa bo uredba EU dopuščala, da je ta delež lahko 0,9-odstoten.

Nova pravila za GSO
Ko bo zakon začel veljati, bodo morali vsi pridelovalci GSO od vseh sosedov dobiti pisno soglasje (EU določa, da jih je treba o tem le obvestiti), da lahko gojijo GSO. Poleg tega zakon uvaja varnostni pas (širina bo določena šele z uredbo), da bi preprečili križanje gensko spremenjene koruze z običajno, in določa odškodnino, če bi se to vseeno zgodilo. Pridelovalci pa bodo morali pred vpisom v register opraviti še poseben tečaj.

Atraktivnost za gojenje
"V Sloveniji koruze MON 810 nihče ne sadi, ker za Slovenijo ni zanimiva," pravi Branka Javornik, strokovnjakinja za genetiko z biotehniške fakultete. V Perutnini Ptuj, ki goji koruzo za krmo živali kar na tisoč hektarjih, zagotavljajo, da GSO ne gojijo niti ne uvažajo krme, ki jo vsebuje.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da negativne učinke gensko spremenjenih organizmov odkrijemo šele čez nekaj deset let, Javornikova odgovarja, da je to malo verjetno, saj gre za naravne spojine (dva encima in protein), ki jih ali že jemo v zelenjavi ali pa se uporabljajo kot bioinsekticidi v ekološki pridelavi.