Vodstvo Panvite je zatrdilo, da so njihovi izdelki neoporečni in varni, z živalmi pa da ravnajo v skladu z najvišjimi veterinarski standardi.
Zaradi sindroma, ki za človeka ni nevaren, se je dnevni pogin na Panvitini farmi Nemščak od običajnega, ki je med 80 in 100, povečal na povprečno 136.
V Slovenijo smo ga dobili leta 2004, brez njega pa so ta hip le tri evropske države.
Kakšno je stanje v Sloveniji, ne vemo, po oceni pa je okuženih od 60 do 80 odstotkov rej.
Valenčak je poudaril, da gre za gospodarsko bolezen, ki je obvladljiva, prenaša pa se izključno med prašiči in za človeka ni nevarna.
Ob tem so se razširile govorice, da naj bi poginule prašiče sežigali v bioplinarni v bližini farme.
V Panviti to odločno zanikajo in pravijo, da za to ni niti možnosti, vse poginule prašiče pa odvaža veterinarska higienska služba.
Bolezen pojavila leta 2008
Bolezen se je na farmi pojavila leta 2008 in od takrat izvajajo preventivni program cepljenja. Panvitina Prašičereja bo imela letos 3,2 milijona evrov izgube, kar je toliko kot lani, k temu pa je prispeval tudi prašičji reprodukcijski in respiratorni sindrom.
V prašičereji so znana ciklična nihanja v času od treh do štirih let, v Evropi je bila do leta 2002 zelo uspešna, potem pa je padla, stanje pa ostaja neugodno oziroma cene zelo nizke, je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave skupine Panvita Dejan Židan in zagotovil, da so vsi izdelki Panvite popolnoma varni.
Letos zaklanih manj prašičev
Letos je bilo v Sloveniji zaklanih 27 odstotkov manj prašičev kot lani, v primerjavi z letom 2002 se je zakol zmanjšal za več kot 40 odstotkov, zato so imeli v Panviti – dodatno tudi zaradi prašičjega sindroma – dve možnosti: ali konec reje ali njeno spremembo in odločili so se za drugo, torej prestrukturiranje.
Namesto 5000 plemenskih svinj jih bodo tako gojili 2500, kar pomeni, da bodo imeli namesto 90 tisoč pitancev od 55 do 60 tisoč pitancev, ustrezno pa se bo zmanjšalo tudi število zaposlenih, in to od 104 na manj kot 50.