Obdukcija je pokazala, da se je 83-letni Vasilije Pavlović na svojem domu v Šmartnem pod Šmarno goro zadušil s hrano. Sin Vojislav Pavlović je za njegovo smrt okrivil očetovo partnerico Damjano Paulin in, ker je tožilstvo odstopilo od pregona, zoper njo prek pooblaščenke, Vlaste Petrucci iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, vložil zasebno kazensko tožbo zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Ljubljanska okrožna sodnica Katarina Gabrijel-Muhič ji je včeraj izrekla pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo štirih let.

Foto: D. M. Damjana Paulin Spoznal jo je prek oglasa

Vasilije se je v mladih letih v Slovenijo priselil iz Bosne in Hercegovine. Izšolal se je za diplomiranega inženirja, ob delu v Litostroju pa še odprl samostojno podjetništvo za kovinsko galanterijo, ki ga je v zadnjih letih pred upokojitvijo prekvalificiral v popoldansko obrt. Pridnost se mu je obrestovala, z družino je živel v hiši v Molekovi ulici in imel vikend v Umagu.

Toda leta 2010 mu je umrla žena in sčasoma je očitno postal osamljen. Prek spletnega oglasa je leta 2014 spoznal zdaj 68-letno Kranjčanko Paulinovo, ki se je, menda na njegovo željo, preselila k njemu. Bila je sicer poročena, a z možem že 13 let nista živela skupaj.

Diagnosticirali so mu raka

Kmalu pa je Vasiliju začelo pešati zdravje. Dolgo je bil v odlični fizični kondiciji, po sinovih besedah se je še pri osemdesetih in čez redno vzpenjal na Šmarno goro, ob nedeljah na kosilo, pečenico in kislo zelje, nato pa začel hujšati.

"Leta 2017 smo mu diagnosticirali raka na trebušni slinavki, tumorja pa žal ni bilo mogoče operativno zdraviti. Tudi kemoterapija bi mu glede na njegovo stanje in starost bolj škodila kot koristila," je včeraj na sodišču pojasnil Matic Koželj, gastroenterolog iz ljubljanskega Kliničnega centra. "Leto kasneje je prišel v ambulanto zaradi bolečin. Bolezen je bila v terminalni fazi, toda 30. marca smo ga na njegovo željo za vikend odpustili domov. V ponedeljek bi se moral vrniti, da bi preverili, če je črpalka za morfij učinkovita. Spominjam se še, da je gospod na ambulantne obravnave vedno prihajal sam in ni bil navdušen nad deljenjem informacij s svojci."

Pred veliko nočjo prišel iz bolnišnice

Paulinova, ki po svojih besedah ni vedela, da je v zadnjem stadiju raka, ga je v petek pred velikonočnimi prazniki pripeljala domov. Iz Švice, kjer dela kot orodjar, je prišel tudi Vojislav. V soboto in nedeljo je Vasilija, čeprav izčrpanega, saj je med boleznijo shujšal 40 kilogramov, Paulinova pitala še za mizo.

Foto: D. M. Vlasta Petrucci V ponedeljek zjutraj pa je bil že preveč obnemogel, da bi sedel na stol. Obležal je na kavču v dnevni sobi, kamor mu je partnerica prinesla skuto, zmešano s kislo smetano, česnom in z nadrobljenim prepečencem.

Daj, Vasko, zadihaj!

In tukaj je nastopil ključni moment, ki je pripeljal do tožbe – način hranjenja. "Med čakanjem, da zavre voda za kavo, sem se naslonil na podboj vrat in pogledal v dnevno sobo. Oče je ležal v vodoravnem položaju, pod glavo je imel petcentimetrsko blazino. Damjana mu je vsakič malo dvignila glavo in po kavni žlički potiskala v usta hrano, enkrat, dvakrat, trikrat zapored. Ker je skrbela zanj, se nisem hotel vtikati, v tistem pa je tudi zavrela voda in sem se vrnil v kuhinjo. Nenadoma sem zaslišal, 'Daj, Vasko, zadihaj!'. Prihitel sem v dnevno sobo. Damjana  je očeta dvignila v sedeč položaj, jaz pa sem ga tolkel po hrbtu in tresel. Nenadoma mu je roka, naslonjena na njeno nogo, omahnila. 'Oče ti je umrl. Moje sožalje,' je rekla,“ je dejal Vojislav.

Paulinova po mnenju tožniku torej ni počakala, da je Vasilije pogoltnil hrano, ampak mu jo kar potiskala v usta. Izvedenec za sodno medicino Gregor Haring je ugotovil, da je umrl zaradi zadušitve, ustna votlina, sapnik in obe sapnici so bili polni hrane, te pa je bilo več, kot naj bi zatrdila Paulinova: "Moralo je biti več kot le dve žlici, pa če sta bili kavni ali jušni."

Foto: D. M. Matjaž Markelj V ležečem stanju se ne hrani nikogar

Primernost hranjenja v ležečem položaju je Haring ocenil le na splošno, ker da sta za takšna vprašanja pristojna strokovnjaka za dietetiko in zdravstveno nego: "Glede na fiziologijo požiranja hranjenje v takem položaju ni primerno niti pri zdravem človeku."

Izvedenka za zdravstveno nego Sabina Bricelj Čelan se je z njim strinjala, češ da je pravilen način hranjenja čim bolj sedeč položaj, pač odvisno od zdravstvenega stanja bolnika, nikakor pa ne ležeč: "Počakati je treba, da vsako žličko pogoltne. Ni treba biti zdravstveni delavec, da opaziš, da hrana ostaja v ustni votlini."

Njegovega obraza ni videla

Paulinova ni nikdar priznala, da naj bi Vasilija pitala v ležečem položaju. Že na prvem zaslišanju je povedala, da je bil v polsedečem, ona je bila za njegovim hrbtom, med njima je bila ortopedska blazina, on pa se je z glavo naslanjal na njeno levo ramo. Njegovega obraza ni videla.

Izpovedala pa je tudi, da je težko požiral, vendar ni bljuval, ko mu je dala čaj, da bi pogoltnil zdravilo, pa je izbuljil oči in jo gledal. Na to nelogičnost je v končni besedi opozorila odvetnica Petruccijeva: "Kako je videla, da je izbuljil oči, ko pa je sedela za njegovim hrbtom? Če je to videla, je takrat ležal. Poleg tega je potem, ko se je seznanila z izvedenskim mnenjem, da je ustrezen le sedeč položaj, na glavni obravnavi začela trditi, da je pokojni pri hranjenju sedel. Takšnega zagovora sodišče ne more sprejeti za verodostojnega. Sin pa je po drugi strani vesd čas izpovedoval enako, da je oče med hranjenjem ležal, s 5-centimetrsko blazino pod glavo. Končno dejstvo pa je, da ni umrl naravne smrti, ne glede na stadij njegove bolezni. Predlagam leto in 10 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let, obdolženka naj poravna tudi stroške postopka."

V končni besedi se je izognila izpovedim nekaterih prič, da je Paulinovo v odnos z Vasilijem gnal materialni interes – v začetku leta 2018 sta sklenila sporazum o njeni dosmrtni služnosti v pritličnem stanovanju na Molekovi in občasni uporabi vikenda na Hrvaškem, če ga bo negovala do smrti – ker to ni bil predmet obtožbe.

Sin pokojnega ni reagiral

Zagovornik Paulinove, odvetnik Matjaž Markelj, je vztrajal, da je njegova klientka imela Vasilija ves čas v naročju, ali v polsedečem ali sedečem položaju pa, da je stvar dramaturške interpretacije: "Doma sem skušal hčerko z desno roko hraniti v ležečem položaju, kot zatrjuje tožnik, da se je zgodilo, pa to enostavno ni mogoče. Vendar ni na obrambi, da to dokazuje, to mora storiti tožnik. Poleg tega v obdukcijskem zapisniku piše, da je smrt povzročila zapora dihalnih poti z želodčno vsebino, torej je nekaj hrane le prišlo do želodca. Govorimo pa lahko kvečjemu o nezavestni malomarnosti, kar je najmanjša možna oblika po kazenskem zakoniku. Obdolženka je partnerja negovala po svojih najboljših močeh, nima pa zdravstvene izobrazbe. V tem smislu je povprečna oseba, tako kot sin pokojnega, ki ni odreagiral. Senat ne more storiti nič drugega, kot da izreče oprostilno sodbo."

Zahteva 20.000 evrov odškodnine

Sodnica Gabrijel-Muhičeva je izrekla obsodilno sodbo, predlog odvetnice Petruccijeve glede višine sankcije pa omilila: "Šlo je za besedo proti besedi in senat se je moral odločiti, komu verjame. Verodostojnejši je bil tožnik. Vsakomur je jasno, da se osebe ne hrani v ležečem stanju. Da obdolženka ni počakala, da hrano pogoltne, so potrdili izvedenci in obukcijsko poročilo." Paulinova mora poravnati tudi stroške postopke, ker si kot solastnica nepremičnine, dveh avtomobilov in z dobrimi 1700 evri pokojnine to lahko privošči.

Odvetnik Markelj je takoj napovedal pritožbo na višje sodišče, odvetnica Petruccijeva pa bo o tem še razmislila. Vojislav Pavlović bo odškodnino v višini 20.000 evrov moral izterjati po pravdni poti.

Naslovna fotografija je simbolična.