V 37 dneh bodo obiskali psihiatrične bolnišnice in posebne zavode, začeli bodo v Hrastovcu in končali v Ljubljani. Pohod bo dolg skupno 700 kilometrov.
Udeleženci gibanja, med katerimi je tudi nekdanji dekan Fakultete za socialno delo Vito Flaker, želijo s pohodom podpreti procese deinstitucionalizacije in bolj humane oblike dela v slovenskih ustanovah. Institucije so o svojem prihodu obvestili, saj se želijo ob obisku pogovarjati z vodstvom, osebjem in stanovalci.
Monika Bohinec je ob tem za zurnal24.si dejala, da bodo danes najprej obiskali zavod Hrastovec, kjer bodo pripravili okroglo mizo. Pohod pa bodo začeli jutri.
Največji problem je po njenih besedah tudi da, da so bolniki še vedno zelo stigmatizirani in da država ne stori dovolj za odpravo predsodkov.
"Totalne ustanove povzročajo tudi dodatne stigmatizacije. Te bolnišnice so večinoma graščine, ki so na obrobju družb, so zelo odmaknjene. In normalno jih ljudje niso navajeni, jih ne jemljejo kot del skupnosti. Potem je logično, da se stigmatizacija veča. Mi smo imeli en dober primer Italije, kjer nimajo psihiatričnih bolnišnic in zavodov. Oni imajo to z zakonom prepovedano. Imajo skupnostne centre in službe z manj posteljami," je dejala sogovornica.
Bolnišnice zavrnile obisk
S pohod želijo udeleženci vzbujati tudi solidarnost in prijateljstvo med ljudmi - kar je tudi temelj in glavno načelo pohoda, kot so udeleženci gibanja zapisali v odprtem pismu. Slednjega so sicer namenili ustanovam, ki so njihov obisk zavrnile.
Večina zavodov namreč njihov prihod vidi kot priložnost za pogovor, za spremembo in kot možnost opozoriti družbo na potrebne spremembe v obravnavi in oskrbi, so pojasnili. Nekaj ustanov, večinoma psihiatričnih bolnišnic, nekateri domovi za starejše in tudi za mladino pa je skupino zavrnilo.
Nekatere od teh ustanov so sicer "pravilno ugotovile, da Iz-hod ni nikakršen napad nanje, vendar kljub temu niso pripravljene na sodelovanje". Ob tem udeleženci Iz-hoda menijo, da je razlog za to posledica izbranega sloga ali neposrednost akcije. Obstoj totalnih ustanov namreč temelji na predpostavki ogroženosti, so prepričani.
Ob tem se sprašujejo, ali zavračanje kaže na zaprtost in totalnost teh ustanov ter še, ali je te ustanove strah, da bi lahko z enodnevnim obiskom opozorili na kršitve človekovih pravic, ki se morda dogajajo v njihovi ustanovi.
"Ali civilna akcija res lahko ogrozi strokovno avtonomijo? Ali pa strokovna avtonomija temelji ravno na predpostavkah zapiranja, ki jih Iz-hod kritizira," se sprašujejo udeleženci gibanja.