Dosmrtna kazen je predvidena za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva ter za tiste, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.

Ministrstvo se je za uvedbo dosmrtne kazni po ministrovih besedah odločilo predvsem zaradi uskladitve slovenske kazenske zakonodaje z določbami rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, katerega podpisnica je tudi Slovenija.

Zagrožena dosmrtna kazen pride v poštev le v primeru izjemne teže kaznivega dejanja in osebnih okoliščin storilca, je pojasnil pravosodni minister Lovro Šturm. Če Slovenija tega ne bo naredila, to pomeni, da država ne bi mogla izpeljati sojenja za že prej omenjena kazniva dejanja oziroma izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo izreklo mednarodno sodišče.

Posebna evidenca za pedofile
Osnutek kazenskega zakonika predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. "Predvidena je možnost dajanja podatkov o izbrisanih sodbah za tako imenovana pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov," je povedal minister. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti bo uredil zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v pripravi, je še dodal minister.