Rdeče številke na borzi

Tečaji delnic so se po propadu pogajanj o rešitvi ameriške avtomobilske industrije krepko znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8235,87 točke. To je 484,68 točke oziroma 5,56 odstotka manj kot v četrtek. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 196,33 točke oziroma 2,24 odstotka na 8565,09 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 57,60 točke oziroma 3,68 odstotka na 1507,88 točke.

Republikanci in demokrati se niso mogli uskladiti glede časovnice krepkega znižanja plač pri General Motorsu, Fordu in Chryslerju. Vodja senatne večine, demokrat iz Nevade Harry Reid, je izrazil obžalovanje, da so bila pogajanja z republikanskimi senatorji glede predloga zakona o pomoči ameriškim avtomobilskim podjetjem neuspešna, in dodal, da ga bo v petek strah pogledati borzne indekse, saj podoba ne bo prijetna. Pogajanja so propadla, ker so republikanski senatorji od sindikata avtomobilske industrije zahtevali, naj člane prepriča v krepko znižanje plač še pred iztekom veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe leta 2011, s čimer bi se oblikovale na ravni plač zaposlenih pri japonskih proizvajalcih v avtomobilski industriji. Sindikat je izsiljevanje zavrnil in pogajanja so propadla.

Reid upa na Busha

Reid je izrazil upanje, da bo ameriški predsednik George Bush sedaj sprejel uvodni predlog demokratov, da bi denar vzeli iz 700 milijard dolarjev vrednega načrta proti finančni krizi. Glede na to, da so predstavniki administracije opozarjali na katastrofalne posledice propada avtomobilskih podjetij, bi bilo tako nenavadno, če Bush denarja ne bi zagotovil.

Senat je nato opravil proceduralno glasovanje o predlogu zakona, o katerem so se demokrati dogovorili z Belo hišo in ki ga je v sredo potrdil predstavniški dom. Izid je bil 52 za in 35 proti, vendar pa je bilo treba zbrati 60 glasov, da bi se preprečila obstrukcija in bi se predlog lahko dal na glasovanje. Dogajanje v senatu je presenetljivo podobno tistemu pred dvema mesecema, ko je kongres sprejemal 700 milijard dolarjev vreden zakon o odpravljanju posledic finančne krize. Republikanci so tudi takrat nasprotovali Beli hiši in svojemu predsedniku ter uvodoma zavrnili predlog zakona, nakar je prišlo do krepkega padanja vrednosti borznih indeksov. Republikanci so si kasneje premislili in pomagali potrditi 700 milijard dolarjev vreden načrt, od katerih je polovica brez vidnih pozitivnih učinkov že porabljena.

Nadaljnji razvoj dogodkov je negotov, znano pa je, da podjetju General Motors brez pomoči države do konca leta grozi propad. Ogrožen je tudi Chrysler, medtem ko  naj bi Ford imel še nekaj denarja, vendar le v primeru, da ne propadeta oba konkurenta. Republikanci želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest. Predlog zakona bi avtomobilskim podjetjem še letos namenil 14 milijard dolarjev iz sicer že pred krizo odobrene vsote 25 milijard dolarjev ugodnih posojil za prehod na proizvodnjo varčnejših in okolju prijaznejših avtomobilov. Trditve republikancev, da gre za nov denar, so tako iz trte zvite.