“Slovenski trg krepko zaostaja za rastmi preostalih,” ocenjuje Slavko Rogan iz Alte skladov. Zato pri njih pričakujejo, da bodo delniški tečaji letos rasli. Da se trend rasti iz tujine običajno prenese tudi na domačo Ljubljansko borzo, pravi tudi Gregor Grmek iz UniCredit banke.

Precej bolj pesimističen je neodvisni finančni svetovalec Samo Lubej: “Lansko leto je odličen dokaz, da je slovenski trg še vedno mikrotrg, ki ima svoja pravila.” Za letos napoveduje nadaljevanje likvidnostnega krča, ki se bo še zaostril, in nadaljevanje stečajev podjetij.

Tujci bi dvignili tečaje
Rogan ocenjuje, da se bo izboljševanje poslovanja, ki se je kazalo v drugi polovici lanskega leta, nadaljevalo: “To pa se bo prav gotovo odrazilo tudi v porastu cen delniških tečajev.”

Da bi delnice letos lahko zrasle nadpovprečno, meni tudi Ani Klemenčič iz družbe GBD, a opominja, da je to odvisno od priliva denarja iz tujine: “Brez tega se ne moremo odlepiti od dna.” Dodaja, da je treba povrniti zaupanje v domači trg. In kako to doseči? Če bi bil politični interes, pravi Klemenčičeva, bi lahko vzpostavili pravi nadzor nad delniškimi družbami in bi se zahtevalo vračilo odtujenega denarja v družbe, kjer so to ugotovili. “Potem vlagatelji ne bi iskali možnosti plemenitenja prihrankov drugje,” meni Klemenčičeva, ki upa, da bo čim prej sprejeta tudi pobuda o uvedbi pokojninskih računov (ti bi omogočili varčevanje za pokojnino tudi v delniških naložbah).

Zaseženi paketi naprodaj
Naslednje leto se sicer obeta precej prevzemnih ponudb, pravijo borzniki. Naprodaj so namreč paketi delnic Save, Abanke, Banke Celje, Telekoma, Mercatorja in drugih.