Borzniki se držijo za glavo

Foto: Žurnal24 Kljub temu, da je kongres včeraj sprejel "rešilni plan", so delnice padle.
Wall Street ima za sabo najtežji teden v zadnjih šestih letih. Zaradi strahu, da finančna injekcija, vredna 700 milijard dolarjev, krize ne bo rešila, so delnice v petek padle.
Oglej si celoten članek
 

G-8 v Parizu

O reševanju finančne krize medtem v Parizu razpravljajo predstavniki štirih evropskih članic skupine G-8 (Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije) ter predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Triche in vodja evroskupine Jean-Claud Juncker.

Vlagatelji v petek na Wall Streetu niso bili razpoloženi za nakupe, niti potem, ko je predstavniški dom kongresa sprejel zakon o državnem posredovanju proti finančni krizi v vrednosti 700 milijard dolarjev. Zaradi slabih gospodarskih poročil vlade, ki govorijo o velikem porastu brezposelnih in zmanjšanju tovarniških naročil, so vsi osrednji indeksi nazadovali. Borzni indeksi, ki so v pričakovanju sprejetja finančnega reševalnega načrta rasli, so po glasovanju v kongresu padli. Ministrstvo za delo je v petek prav tako objavilo, da so delodajalci septembra ukinili skupaj 159.000 delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je s 6,1 odstotka ostala na avgustovski ravni. Borzniki so omenjali tudi odvzem dobička, saj lahko vlada glede na sprejeti načrt, prevzema lastniške deleže v podjetjih, da bi morebitni prihodnji dobiček šel nazaj v proračun.

Najhujši padec po letu 2002
Industrijski indeks Dow Jones je v petek padel za 157,47 točke oz. 1,50 odstotka na 10.325,38 točke, širši indeks Standard & Poor 500 za 15,05 točke oz. 1,35 odstotka na 1099,23 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 29,33 točke oz. 1,48 odstotka na 1947,39 točke.

V celem prejšnjem tednu je Dow Jones izgubil 7,34 odstotka vrednosti, kar je najhujši padec po juliju 2002. S&P 500 je v tednu dni nazadoval za 10,80 odstotka, Nadaq pa za 9,38 odstotka. Indeks manjših podjetij Russell 2000 se je prejšnji teden znižal za 12,12 odstotka na 619,40 točke, od tega v petek za 2,87 odstotka.

Združitev Wells Fargo in Wachovie
V petek je sicer na borzah najbolj odmevala novica o prevzemu banke Wachovia s strani banke Wells Fargo. Na presenetljivo napoved o 15,1 milijarde dolarjev vredni prodaji v delnicah se je pritožila banka Citigroup, ki je v začetku tedna z Wachovio sklenila dogovor o prevzemu.

Na razplet bo potrebno počakati še najmanj nekaj dni, ker morajo o združitvi glasovati še delničarji, svoje pa bodo rekli tudi regulatorji. Združena banka Wells Fargo in Wachovia bi imela 1,37 bilijona dolarjev premoženja, s čimer bi postala četrta največja v ZDA za Bank of America (2,72 bilijona dolarjev premoženja), Citigroup (2,10 bilijona dolarjev) in J.P. Morgan Chase (1,78 bilijona dolarjev).

Wachovia je v letošnjem drugem četrtletju prijavila za 9,11 milijarde dolarjev izgube in sporočila, da namerava ukiniti kar 11.350 delovnih mest. Tečaj delnic banke Wachovia se je v petek zvišal za 58,82 odstotka na 6,21 dolarja, Wells Fargo pa znižal za 1,71 odstotka na 34,56 dolarja. Delnice banke Citigroup so se pocenile za 18,44 odstotka na 18,35 dolarja.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.