Minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da je obvezna štirinajsta plača v nekaterih evropskih državah že ustaljena praksa, ponekod pa tudi obveznost. Da bi vsak zaposleni sistematično dobil izplačilo na koncu leta, je vlada sprejela izhodišče o obvezni božičnici v višini polovice minimalne plače. Vlada si želi, da bi to veljalo že letos in za vse, enako kot regres. 

Uvedba tovrstne plače razbremenjene vseh prispevkov in davkov za vse zaposlene bi pomenila oportunitetno nižje prihodke države za nekaj več kot 250 milijonov. V primeru javnega sektorja letno to pomeni 118 milijonov letnega odhodka v proračunu. "S tem odpiramo pot, da nekaj naredimo na prihodkovni strani zaposlenih," je dejal minister in dodal: "da se pozna v denarnicah kot pravica, ki velja za vse". "Naš predlog gre v smeri, da se izplačilo božičnice všteva v plačilo poslovne uspešnosti. Če se bodo te družbe tako odločile, bodo za ta znesek do polovice minimalne plače oproščene tudi prispevkov."  

Uvedba božičnice bi seveda imela vpliv tako na delodajalce kot javne finance, zato Boštjančič pravi, da ne želijo enostranskih potez. "Ključno je, da najdemo rešitev, ki bo dolgoročno vzdržna in bo dala občutek, da pomeni korak naprej." Vladno izhodišče bo tako zdaj predmet socialnega dialoga.

Da vlada razmišlja o uvedbi obvezne božičnice, ježe  v torek napovedal predsednik vlade Robert Golob. Golob je takrat dejal, da namerava vlada po zgledu regresa uvesti obvezno božičnico ali 14. plačo, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov. 

Napoved vlade je povzročila kar nekaj razburjenja med reprezentativnimi delodajalskmi organizacijami. V skupni izjavi so opozorile, da gre za novo obremenitev, ki bi poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Nezadovoljni so tudi zaradi "ponovne ignorance socialnega dialoga". Sindikati so predlog pozdravili, vendar pa dodajajo, da mora biti predlog uresničljiv v praksi in obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu. 

Obenem pripravljajo tudi paket sprememb na področju obdavčitve samostojnih podjetnikov tako imenovanih normirancev. Nova zakonodaja naj bi bila ugodnejša od današnjega stanja. Od 1. januarja je v veljavi novela zakona o dohodnin, ki je uvedla strožje pogoje za normirance in določila nove meje za koriščenje normirane obdavčitve. Kakšna izhodišča na področju obdavčitve samostojnih podjetnikov je sprejela vlada preberite v članku Eksces, normiranec zaslužil pet milijonov, nato izstopil. 

dezurni@styria-media.si