V Sloveniji živite nekaj več kot eno leto. Predvidevam, da ste v tem času že ugotovili, kako naša država deluje …
Mislim, da. Čeprav pridejo dnevi, ko se sprašujem, če res vem.
Lahko poveste najpogostejši opis slovenske politike v vaših depešah ameriškemu zunanjemu ministrstvu?
(Smeh) Na zanimiv način ste postavili vprašanje. S Slovenijo imamo zelo dobre odnose, glede številnih vprašanj tesno sodelujemo. Te dobre odnose zelo lepo ponazarja obisk poveljnika ameriškega letalstva Franka Gorenca, ki se bo srečal tudi s premierjem Cerarjem. Gre za zelo uspešnega Američana slovenskih korenin. Skupaj z bratom sta napredovala do najvišjih činov v ameriški vojski.
ZDA in Slovenija imata denimo skupen pogled na emigracijo, obe državi sta članici Nata, sodelujemo na področju izobraževanja, kulture. Presednik vlade Miro Cerar je denimo Fulbrightov štipendist. Vedno so sicer potrebni pogovori in posvetovanja, saj se svet nenehno spreminja. Pogosteje se denimo pogovarjamo predvsem o razmerah na Balkanu.
Odnose s Slovenijo torej označujemo kot dobre in še izboljšujejo se.
Kakšen pa je vaš oseben pogled na delovanje slovenske politike? Ste presenečeni nad ravnanjem nekaterih politikov?
V grobem lahko rečem, da nisem presenečen. Vsak politični sistem ima svoje specifike. V parlamentarnih demokracijah lahko vidite nekatere značilnosti, ki jih ameriški sistem nima.
Preden sem prišel sem, s številnimi podrobnostmi nisem bil seznanjen, kot tudi ne z ozadjem nekaterih vprašanj, ki se odpirajo. Še vedno se učim. Soočenje z novo kulturo oziroma politično kulturo je zelo kompleksno. Po enem letu, odkar sem tu, težko rečem, da sem poznavalec razmer.
Slovenski politični prostor še vedno močno determinirajo dogodki iz druge svetovne vojne, čeprav je od takrat minilo že več kot 70 let. Kaj si mislite o tem?
Ni treba dolgo živeti v Sloveniji, da ti to postane jasno. Ti dogodki so pri vas še vedno v ospredju. Takoj po vojni se je o njih molčalo in ta molk se je nadaljeval praktično do razpada Jugoslavije.
Za vprašanja, ki so tako globoko zakoreninjena v zgodovino, je potreben čas, da se nanje najde odgovore. Mislim, da je edina rešitev za Slovence ta, da se ozrejo v prihodnost. Ne smete se ujeti v past reševanja težav iz zgodovine. Treba je gledati naprej in se osredotočiti na iskanje rešitev za soočanje z izivi današnjega sveta.
Politika ima pri nas velik vpliv na gospodarstvo, kot ste najbrž opazili. Zdi se, da so v zadnjem času pritiski politike vse močnejši …
Ko govorimo o privatizaciji, je prevladujoč argument ta, da mora podjetje v zasebni lasti res delovati kot podjetje po načelih korporativnega upravljanja, sicer bo propadlo. Številna državna podjetja se denimo med krizo niso dobro odrezala. Odločitev je seveda v rokah slovenske vlade in ljudi.
Reformni program vlade, predvsem s stališča privatizacije, pa tudi ko gre za vprašanje zdravstvenega in pokojninskega sistema, je zelo pomemben. Zadeve se morda ne premikajo tako hitro, kot bi si morda kdo želel.
Ali sprega med politiko in gospodarstvom po vašem mnenju vpliva na poslovanje podjetij in gospodarsko rast?
Zanimiva je statistika, ki je bila objavljena pred kratkim. Podatki kažejo, da so v izvozno usmerjenih podjetjih višje plače, prav tako so plače višje v družbah, ki so bile deležne tujih neposrednih investicij. Dejstva so torej zelo jasna, odgovor na vaše vprašanje je zato: Da.
Občutek je, da se ameriška podjetja počasi vendarle prebijajo na slovenski trg. Zadnji tak primer je sklad Apollo, ki je kupil banko NKBM. Je bilo veleposlaništvo v ta posel kakor koli vpleteno?
Z vpletenimi strankami smo se posvetovali, z njimi smo bili v stiku. Toda Apollo ni izrecno izrazil želje, da posredujemo v njihovem imenu. Njihove želje smo seveda upoštevali. Prodaja se je zaključila uspešno, kot so se tudi nekateri drugi posli.
Menim, da bi se Slovenija morala bolj osredotočiti na ustvarjanje primernega okolja predvsem za "green field" investicije. Razočaran sem, ker je posel z družbo IBM padel v vodo (IBM se je s slovenskimi oblastmi pogovarjal o vzpostavitvi novega centra za tehnično podporo v Mariboru, ki bi imel okoli sto zaposlenih, op. a.). Ta investicija bi lahko postala nekaj velikega, ideja je imela velik potencial.
Se v tem trenutku še katero drugo ameriško podjetje zanima za investiranje v Slovenijo?
Jaz zanje ne vem, kar pa ne pomeni, da jih ni.
V preteklih mesecih ste bili priča največjim migracijam beguncev po drugi svetovni vojni v Evropo, ki so bežali prek Slovenije. Kako ste o tem dogajanju komunicirali z ameriškim zunanjim ministrstvom?
Dogodki so bili medijsko tako dobro pokriti, da nam o njih praktično ni bilo treba dodatno poročati. Smo pa bili v tesnem stiku s slovenskimi oblastmi, da smo lažje razumeli, kaj se dogaja. Vse je potekalo zelo transparentno. Mislim, da je treba premierja Cerarja pohvaliti za njegovo ravnanje v tej krizi.
Politika, ki jo ima Slovenija na področju migrantov, je zelo podobna ameriški: Z begunci in migranti je treba ravnati z dostojanstvom in humano, v skladu z mednarodnim pravom. Je pa treba biti pri tem pozoren tudi na varnostna vprašanja.
Združene države so v zadnjih nekaj desetletjih sprejele prek tri milijone beguncev, zato smo s to problematiko dobro seznanjeni.
Najbrž se ne strinjate s kritiki, ki trdijo, da so ZDA med glavnimi krivci za begunsko krizo?Res je, s tem se absolutno ne strinjam.
V mislih imam vlogo ZDA pri strmoglavljenju nekaterih režimov na Bližnjem vzhodu in severni Afriki. V teh državah se zdaj krepijo ekstremisti, ljudje pa od tam bežijo.
Razmere na Bližnjem vzhodu so zelo zapletene. V Siriji na prebivalstvo meče kasetne bombe in živčni plin predsednik Asad, ne ZDA. Da se ohranja na oblasti in izvaja te napade, imajo veliko zaslug Rusi.
Irak smo po koncu vojne zapustili, ker so oblasti tako želele, zdaj so nas zaprosili, da jim pridemo spet pomagati zaradi težav z Islamsko državo.
Ko gre za severno Afriko, je predsednik Obama že večkrat pojasnil dogodke v Libiji. Mislim, da mi tega ni treba ponavljati. Sodelujemo pa z mednarodno skupnostjo, da bi v državi zagotovili večjo stabilnost in vlado narodne enotnosti.
Položaj je torej zelo kompleksen, a na parketu je veliko igralcev in za njihovo delovanje ZDA niso odgovorne.
Islamska država počasi izgublja ozemlje, ki ga je zavzela. Toda zdi se, da je njihova ideologija tam še vedno močno prisotna, uspelo pa jim je prodreti tudi v glave nekaterih posameznikov v Evropi. Kakšno prihodnost jim napovedujete?
Seveda je naš namen, da jih porazimo. Zato smo tudi pomagali sestaviti koalicijo več kot 60 držav, ki se s tem ukvarja. Tukaj bi se rad zahvalil Sloveniji za njen doprinos k delu koalicije. Vojaške operacije v Iraku in Siriji so seveda medijsko najbolj izpostavljene, a trudimo se tudi prekiniti njihovo financiranje, kar vključuje trgovanje z nafto in starinami, ki so jih pokradli.
Poskušamo preprečiti, da bi njihovi bojevniki lahko prišli do bojišča ali se od tam vrnili. Skupaj s partnericami moramo najti tudi prave prijeme, ki jih bomo lahko uporabili v boju proti njihovi ideologiji, s katero skrajneži novačijo borce.
Gre za globalen in kompleksen pristop, a prepričan sem, da nam bo na koncu uspelo. Ne bo hitro, ne bo lahko, a ZDA so odločne, da to skupino in njihovo ideologijo porazijo.
Prejšnji teden je bil zaradi sodelovanja z islamskimi skrajneži obtožen prvi Slovenec …
Vedeli smo za tri Slovence, ki so šli na bojišče, od katerih sta se dva vrnila. O podrobnostih nismo bili seznanjeni. Pomembno je, da imajo varnostne sile dogajanje v Sloveniji pod nadzorom. Ko smo priča takšnim sumljivim dogodkom, morajo biti pripravljene na primeren odziv. Sicer se lahko hitro ponovita Pariz ali Bruselj.
Je Slovenija po vašem mnenju varna država?
Ogroženost Slovenije je še vedno majhna. A kot smo že videli v nekaterih drugih primerih, je nemogoče napovedovati, kaj se bo zgodilo.
Sredi poletja na obisk prihaja ruski predsednik Vladimir Putin. Kako se na njegov obisk pripravlja ameriško veleposlaništvo?
(Premor) Na zanimiv način ste postavili vprašanje. V ta obisk nismo vpleteni, zato se nanj posebej ne pripravljamo. Slovenija je suverena država, odločitve o tem, koga bo povabila na obisk, sprejema sama. Seveda pa nas zanima, kako bo obisk potekal.
Upamo, da boste kot članica Evropske unije in Nata izkoristili priložnost in gospodu Putinu povedali, da je njegovo ravnanje v Ukrajini v nasprotju z mednarodnim pravom. Upamo, da bodo slovenske oblasti, tako kot ob lanskem obisku ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva, Rusijo pozvale naj spoštujejo suverenost in teritorialno celovitost Ukrajine.
Je obisk ruskega predsednika pri nas z vidika ZDA kakorkoli problematičen?
(Razmišlja) Kot rečeno, je to suverena odločitev Slovenije. Nas pa vedenje Rusije v Evropi skrbi. Predvsem v Ukrajini, pa tudi ruske provokacije na severu ob Baltiku in ob meji s Poljsko.
Z Rusijo sicer sodelujemo na področjih, kjer imamo skupne interese, recimo glede Severne Koreje, Sirije, tu sicer mislimo, da bi lahko Moskva naredila več, pa glede sporazuma o jedrskem oboroževanju Irana. Kjub temu, da sodelovanje na dolečenih področjih poteka, Rusom sicer sporočamo, da njihovo obnašanje v Evropi ni primerno in je nevarno.
Obstaja možnost, da Slovenijo v ne tako oddaljeni prihodnosti obišče tudi ameriški predsednik?
Nič ni nemogoče, a njegovega obiska trenutno ni na mojem koledarju.
Ko že govoriva o ameriškem predsedniku … Zdaj lahko že z gotovostjo trdimo, da bosta ključna kandidata, ki se bosta potegovala za Ovalno pisarno Donald Trump in Hillary Clinton. Vas je izid strankarskih volitev presenetil? Ciljam seveda predvsem na republikansko stranko.
Kot karierni diplomat moram biti previden, ko govorim o dogajanju v ameriški notranji politiki.
Veliko ljudi je bilo presenečenih. Številne projekcije so kazale, da se gospodu Trumpu ne bo uspelo prebiti skozi sito strankarskih volitev. A kot kaže, mu je uspelo najti sporočilo, na katerega so se Američani odzvali.
Uspeh Hillary Clinton so napovedovali številni, a je bil Bernard Sanders zelo močan tekmec. Kot kaže, se bodo napovedi uresničile. A počakajmo, tekma še ni končana.
Vtis je, da je praktično ves svet šokiran zaradi Trumpove zmage. Ali to velja tudi za politike v Washingtonu?
Odzivi so seveda različni. Slišali ste že predsednika, podpredsednika in politike obeh strank, ki so se zelo negativno odzvali na nekatere njegove izjave, recimo o zidu na meji z Mehiko, izgonu muslimanov, njegovem odnosu do žensk in nekaterih manjšin.
A pomembno je razumeti, da so strankarske volitve pomembne za to, da kandidat dobi podporo strankine baze. Zgodovina je pokazala, da se kandidati, ko enkrat dobijo podporo stranke, s stališči pomaknejo proti sredini, saj morajo s svojim mnenjem privabiti vse volivce, ne le strankarskih. Videli bomo, kako se bo glede tega obnašal gospod Trump, povsem mogoče pa je, da pripravi tudi kakšno presenečenje.
Greenpeace je prejšnji teden objavil del vsebine pogajanj o trgovinskem sporazumu TTIP. Se strinjate z mnenjem nekaterih, da so pogajanja zaradi tega propadla?
Ne. Absolutno ne. Predsednik Obama, ki bo na položaju do januarja prihodnje leto, se zavzema, da se sporazum sklene do konca njegovega mandata. Evropska komisija, kot tudi nekateri evropski voditelji, ta cilj podpirajo.
Dokumentov, ki tako pricurljajo v javnost, uradno sicer ne komentiramo. V medijih se govori o vsebini pogajanj v nekem trenutku, ko imajo različne strani različna stališča. A to je pač narava pogajanj. Seveda se o vseh podrobnostih ne strinjamo. V nasprotnem primeru bi sporazum sklenili že pred leti.
Pogajalcem moramo pustiti, da opravijo svoje delo.
Kakšne koristi bi od tega sporazuma imela Evropska unija in evropski potrošniki?
Pogovarjal sem se s številnimi slovenskimi podjetji, predvsem tistimi, ki so izvozno naravnana; zanimalo me je, kako poslujejo v ZDA. Pogosto sem dobil odgovor, da v tem sporazumu vidijo koristi.
Ko sem na primer obiskal Steklarno Rogaška, so mi povedali, da morajo za izdelke, ki jih izvozijo v ZDA plačati carinske dajatve med 6 in 16 odstotki. Če bi jih odpravili, in za to se ZDA zavzemajo, bi bili ti izdelki na ameriškem trgu cenejši, to bi lahko pomenilo večje povpraševanje in potemtakem večjo prodajo. To pa pomeni tudi večjo blaginjo za prebivalce Rogaške Slatine. Podobno velja za steklarno Hrastnik.
Pogovarjal sem se tudi z vodstvom Gorenja, ki se zavzema, da bi se standardi za varnost potrošnikov in postopki pridobivanja raznih soglasij poenostavili in poenotili, saj bi imeli tako možnost prodati več svojih naprav na trgih v Združenih državah.
Da neko podjetje na kateri koli strani Atlantika na drugem trgu zdaj proda določen izdelek, mora dobiti dve dovoljenji – evropskega in ameriškega. Če se sporazumemo o tem, kaj pomeni najvišjo varnost za potrošnika, bi podjetjem prihranili čas in denar, saj bi se to področje poenotilo.
To analizo smo skrbno proučili. Kar nas pri njej moti, je to, da predpostavlja, da se slovensko gospodarstvo v prihodnosti ne bo spreminjalo. Ne vzame v obzir možnosti privatizacije in še nekaterih drugih reformnih načrtov. Prav tako ne verjetnosti, da bi se slovenski poslovneži temu sporazumu prilagodili.
Študije je treba prebirati zelo previdno. Imate na primer druge analize, ki napovedujejo povsem nasprotno.
Eden od strahov evropskih potrošnikov je, da bodo na policah naših trgovin pristali izdelki slabše kakovosti. Ali to drži?
Ne. Najprej, Združene države so jasno povedale, da ne želijo spreminjati meril.
Z geopolitično strateškega vidika pa obe strani vidita koristi v uveljavljanju visokih standardov. Ne glede na katero stran Atlantika gledate, še vedno so krepko višji kot drugje po svetu.
Politični voditelji s sporazumom odgovarjajo na vprašanje: Kdo naj merila postavlja? Združene države in Evropska unija skupaj, ali Kitajska, kjer so ti standardi nižji, pravna država pa šibka.
Številne skrbi, ki se pojavljajo v javnosti, so pretirane, včasih mejijo že na histerijo.
Zakaj so ta pogajanja tako skrivnostna? Zdi se, da večina skrbi izvira prav iz tega dejstva.
Ideja, da so ta pogajanja kaj bolj skrivnostna, kot katera koli druga trgovinska pogajanja, je raca. V številnih pogledih so ta pogajanja bolj transparentna, kot mnoga doslej.
V ZDA se pogajalci pred začetkom pogajanj sestanejo z vsemi deležniki: korporacijami, sindikati, združenji malih in srednje velikih podjetij, vsemi zainteresiranimi posamezniki. Praktično ni omejitev pri tem, kdo lahko pride in predstavi svoje mnenje pogajalcem.
Po zaključenem krogu pogovorov se pogajalci sestajajo tudi s predstavniki medijev. Evropska unija je šla celo tako daleč, da je javno predstavila svoja stališča.
Trditve, da so ta pogajanja skrivnostna, torej niso točna.
ne razumem uredništvo, zakaj brišete, če si je gospa pobližje ogledala dotično osebo (oziroma dve osebi) in preverila tudi vse …
Zato ker smo majhni, in moramo paziti, kako vozimo med Scilo in Karibdo !!<br />In moramo paziti, da se ne …
Se opravičujem, ko sem videla ".hr" sem takoj pomislila na ustaški nato in njihovo propagando. Sem prebrala. Imaš moj plus.