“Občina mora čim prej sprejeti odlok o popolni prepovedi krmljenja ali pa poskrbeti za izlov krapov, kajti stanje Blejskega jezera se je v zadnjih treh letih zelo poslabšalo,” je poudarila Špela Remec Rekar, limnologinja z okoljskega ministrstva.

Stanje je namreč tako resno, da bi bilo v prihodnje lahko vprašljivo celo kopanje v jezeru, saj se ob zdajšnji količini hranil lahko zelo razmnožijo tudi strupene cianobakterije, ki zaradi izločanja toksinov vplivajo na zdravje kopalcev.

Krapi niso avtohtoni
Spomnimo: Blejsko jezero zelo obremenjujejo velike količine hrane, še posebno tako imenovane hrane boili, s katero ribiči hranijo ribe, predvsem krape. “To je energijska bomba. Po uredbi o sladkovodnem ribištvu je na ribiča dovoljena uporaba petih kilogramov te hrane, kar pomeni, da je v jezeru na leto konča dobrih 22 ton. Poleg tega krapi v Blejskem jezeru niso avtohtona vrsta,” je poudarila Remec Rekarjeva in dodala, da bi jezero lahko dobesedno imelo rdečo zastavo, saj cvetijo rdeče alge.

Poostren nadzor redarjev
Ob neukrepanju do leta 2015 ne bodo mogli zadostiti evropski uredbi, da bi jezero iz zdajšnjega zmernega prešlo v dobro stanje. Prvi korak k reševanju težav je sprejetje občinskega odloka, k čemur je Remec Rekarjeva odgovorne na blejski občini pozvala že poleti. “Želim si, da bi bili bolj ozaveščeni in da bi hitreje reagirali,” je dodala.

Blejski župan Janez Fajfar je dejal, da bodo proučili vse zakonske možnosti za sprejetje takega odloka. “Zavedam se resnosti problema in odlok bomo vsekakor pripravili, realno bi bil lahko sprejet do februarja 2011. Glede krapov pa menim, da nimajo v naravnem jezeru, kot je blejsko, kaj početi,” je pojasnil župan in zagotovil, da bodo občinski redarji v prihodnje poostrili tudi nadzor nad ravnanjem ribičev ob jezeru.