Laže, kdor reče, da je Slovenija povzročila ljudi brez državljanstva. Dragutin Mate

Mate je povedal, da želi vlada vprašanje izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom zato, ker je bila osamosvojitev Slovenije izvedena na podlagi ustavnih zakonov, in ne zato, ker bi hotela obiti odločbo Ustavnega sodišča: "Kasneje sprejeta zakonodaja o tujcih je bila oblikovani na podlagi teh ustavnih zakonov."

Minister je dejal, da je zakon o državljanstvu omogočal prebivalcem drugih republik nekdanje Jugoslavije pridobivanje slovenskega državljanstva po izjemno ugodnih pogojih, pri čemer je bil pogoj stalno prebivališče v Sloveniji na dan 23. decembra 1990. "Ta možnost je bila dana vsem," je zatrdil in dodal, da je tako pridobilo državljanstvo 171.132 oseb. Po njegovih besedah so ti ohranili državljanstvo, ki so ga imeli prej. Minister je poudaril, da oškodovani izbrisani niso ostali brez državljanstva, saj so imeli državljanstvo ene od nekdanjih jugoslovanskih republik.

"26. februarja 1992 je bil sprejet zakon o tujcih, ki je določal, da so si morali vsi, ki niso bili državljani, urediti status tujcev," je nadaljeval minister in pristavil, da je bila večina priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije o tem obveščena ter si status tudi uredila: "Takih, ki si ga niso, je bilo okoli 18.000 ter so Slovenijo večinoma zapustili."

Nazadnje je razložil, da vlada z zakonom predlaga, da izbrisani ne bi moglli vlagati odškodninske zahtevke, vendar bodo določilo spremenili, če se izkaže, da je pravno sporno. Ministrstvo ima po njegovih besedah spisek ljudi, ki zahtevajo odškodnino, pri čemer znaša največji zahtevek malo več kot 500.000 evrov, najmanjši 41.729 evrov.