Srečka Lužarja, nekdanjega lastnika hiše na trasi dolenjske avtoceste, iz katere se njegova družina ne želi izseliti, včeraj na sodišče ni bilo, prav tako ne njegovega pooblaščencaAlberta Jordana, ki Lužarja na okrožnem sodišču ne more zastopati. Pred sodnico Natašo Gluhar Križmančič se je državni pravobranilki Mariji Osolnik Šenica nasproti postavil odvetnik Igor Smolej, ki ga v Lužarjevih pogajanjih z državo oziroma Darsom do zdaj še ni bilo.

Izvržba še ni možna

Po pravnomočnosti. Neposredne izvršbe izpraznitve oziroma izselitve iz nepremičnine na podlagi upravne odločbe, na podlagi katere je država ob razlastitvi postala lastnica Lužarjeve nepremičnine, zakon ne dopušča. Zato je bila po besedah Marije Osolnik Šenica, državne pravobranilke, potrebna vložitev tožbe. Šele če bo sodišče razsodilo državi v prid, bo mogoč izvršilni postopek oziroma bo prišlo do nasilne izselitve iz nepremičnine. Pa še to takrat, ko bo sodba pravnomočna, kar se lahko zavleče, saj je verjetno, da se bosta Srečko Lužar in njegov pooblaščenec Albet Jordan pritožila na višje sodišče.

Hiša, ki ni več njihova
Omenjena poravnave nista mogla doseči, Osolnik Šenicova je vztrajala pri vloženi tožbi, saj je, kot je dejala, nesporno dejstvo, da je Republika Slovenija že lastnica nepremičnine, in sicer na podlagi odločbe državnega organa za razlastitve.

"Ocenjujemo, da bi se Srečko Lužar lahko izselil iz te nepremičnine, saj mu je država ponujala začasne nepremičnine, ravno tako je teklo in še vedno teče več postopkov v zvezi s sporazumno rešitvijo: ponudili so mu številne nadomestne nepremičnine, ki so bile njegovi po vrednosti enakovredne," je povedala Osolnik Šenicova.

Zahteva nerazumno
Res pa je, kot je dodala, da država ne more zagotoviti nepremičnine na tistem območju, kjer to zahteva Lužar. "Po moji oceni postavlja neizvedljivo zahtevo, namreč nepremičnino na območju od 150 do 200 metrov od sedanje lokacije, to pa je območje, kjer zdaj poteka avtocesta oziroma kjer so nepremičnine fizičnih oseb, ki jih država ne more razlastiti zato, da bi jih ponudila gospodu Lužarju," je še pristavila Osolnik Šenicova.

Odvetnik Smolej je zaprosil za nekaj časa, da bi Lužarja seznanil z navedbami državne pravobranilke, ki jim je oporekal, čemur pa sodnica ni ugodila. Trdi namreč, da že iz navedb Osolnik Šenicove izhaja, da nadomestne nepremičnine niso zagotovili. Zato je po njegovem mnenju treba postopek prekiniti do zagotovitve nepremičnine, saj bo šele potem možna izpraznitev Lužarjeve hiše. Tudi zadnji predlog je sodnica Gluhar Križmančičeva zavrnila.