Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, se je Fed prvič po desetih mesecih odločil, da ne bo spreminjal obrestnih mer. Ameriška centralna banka je namreč od septembra lani obrestno mero znižala že sedemkrat, in sicer za skupno 3,25 odstotka točke.

Predsednik Feda Ben Bernanke je ob odločitvi odbora dejal, da največje tveganje za ameriško gospodarstvo trenutno predstavlja inflacija in z njo povezani pritiski na cene in plače.

Gospodarski strokovnjaki se strinjajo, da je "zadnja stvar", ki si jo lahko želi centralna banka ponovitev scenarija iz sedemdesetih let minulega stoletja, ko je vrtoglava rast cene nafte povzročila inflacijsko spiralo. Ta pa je obrestne mere pripeljala do najvišjih ravni od državljanske vojne v ZDA v 18. stoletju.