Vlada je generalno državno tožilko Barbaro Brezigar pozvala, naj poda svoje mnenje o odločbi ministra za pravosodje za opravljanje pravosodnega nadzora na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in o odločitvi vodje omenjenega tožilstva, s katerim je ta zavrnila pravosodni nadzor. Brezigarjeva mora odgovoriti v petih dneh.

Kot je zapisano v gradivu vlade, je bila vlada s strani vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani obveščena, da je ta zavrnila izvajanje izrednega pravosodnega nadzora ministrstva za pravosodje na tožilstvu, ker meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca. V skladu z zakonodajo je zato morala od generalne državne tožilke zahtevati, naj v petih dneh poda mnenje tako o odločbi ministra za pravosodje kot o stališču vodje okrožnega državnega tožilstva.

Kot je znano, je nadzorna skupina ministrstva za pravosodje začela izvajati nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, vendar ga je vodja tožilstva zavrnila.
Izredni pravosodni nadzor so po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja uvedli, ker iz odgovorov generalne državne tožilke Brezigarjeve na poslansko vprašanje Cvetke Zalokar Oražem glede kazenskega pregona tožilstva zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda "izhaja domneva možnih hujših nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani".

Na vrhovnem državnem tožilstvu so potrdili, da bo tam v petek potekal eden izmed rednih sestankov z vodji okrožnih državnih tožilcev. Na sestanku bodo med drugim obravnavali tudi problematiko nadzora s strani ministrstva za pravosodje in "pritiska politikov na državno tožilstvo ter se seznanili z obravnavo letnega poročila 2008 na odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje". Stališče vrhovnega državnega tožilstva je, da je državno tožilstvo samostojen in neodvisen organ pravosodja, "kar je podprto z našo ustavo, zakoni in mednarodnimi dokumenti". Kot so poudarili, tožilci uživajo podporo in zaupanje generalne državne tožilke.