V nadaljevanju preberite:

• Breznik Brejcu očita, da je s funkcijami v SDS dobil tudi politično "odskočno desko", Brejc pa odgovarja, da je bil od stranke karierno in finančno neodvisen.
• Sporekla sta se tudi o odgovornosti za padec druge Janševe vlade in vlogi Gregorja Viranta.
• Brejc vztraja pri kritikah Janše in SDS ter Brezniku vrača z vprašanji o preiskovalnih komisijah, podpori Zoranu Stevanoviću in odnosu do vojne v Gazi.

Nekdanji vidni član SDS Miha Brejc in poslanec SDS Franc Breznik sta si javno izmenjala odprti pismi. Breznik je Brejcu očital, da s kritikami Janeza Janše in SDS pozablja, kaj je sam v preteklosti dobil od stranke, Brejc pa mu ni ostal dolžan. 

Brejc je sicer tako znova precej glasno kritiziral svojo nekdanjo stranko in vlado Janeza Janše. V začetku avgusta je med drugim sprožil peticijo za odstop predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Peticijo je pozneje umaknil, potem ko je, kot je pojasnil, zaznal več tisoč vnosov iz Izraela in Indije. Brejc je nato za pomoč pri klasičnem zbiranju podpisov zaprosil opozicijske in neparlamentarne stranke.

"Kaj je v tej zgodbi zares radikalno?"

Breznik se je na njegove kritike pred nekaj dnevi odzval z dolgim odprtim pismom, v katerem je problematiziral predvsem njegovo uporabo besede "radikalno". Spomnil ga je na njegovo dolgoletno delovanje v SDS, kjer je bil med drugim podpredsednik stranke, minister, poslanec, podpredsednik državnega zbora in evropski poslanec. "V SDS niste bili nikoli odrinjeni," je zapisal Breznik in dodal, da so za Brejčevimi političnimi funkcijami stali tudi člani, občinski odbori, regije in prostovoljci SDS. Ob tem je dejal, da za političnimi funkcijami stoji tudi njegova "radikalno velika pokojnina".

Breznik nato besedo "radikalno" uporabi za vrsto drugih stvari - od velikosti javnega sektorja in birokracije do davkov, odhajanja mladih v tujino, vloge nevladnih organizacij in javne porabe. Pri tem je zagovarjal tudi sedanjo SDS in Janševo vlado. "Če je v SDS kaj radikalnega, je to njena delavnost, vztrajnost in potrpežljivost," je zapisal. "To ni avtokracija. To je demokracija."

xxx

Brejc: "Niti na eno od mojih kritičnih pripomb se niste odzvali"

Brejc mu je danes odgovoril, da je pričakoval predvsem odziv na svoje kritike dela vlade, vendar ga po njegovih besedah ni dobil. "Niti na eno od mojih kritičnih pripomb se niste odzvali," je zapisal. Ob tem je pojasnil tudi svojo uporabo izraza radikalno. Kot je zapisal, izhaja iz latinske besede radix, torej korenina, in pomeni korenite spremembe.

Ustavil se je tudi pri Breznikovi pripombi o pokojnini. "Zabavno pa se mi je zdelo, ko ste zapisali, da je moja pokojnina radikalno visoka," je zapisal Brejc in navedel, da njegova bruseljska pokojnina znaša 906,86 evra ter da je v prostovoljni pokojninski sklad v času mandata mesečno vplačeval okoli 1200 evrov.

Spet odprta zgodba o Virantu in padcu Janševe vlade

Precejšen del polemike se je vrtel okoli dogodkov iz leta 2012 in padca druge Janševe vlade. Breznik je Brejcu očital, da skupaj z Gregorjem Virantom nosi politično odgovornost za padec vlade. Virantova Državljanska lista je namreč leta 2013 izstopila iz koalicije, Breznik pa Brejcu pripisuje politično podporo temu projektu.

Brejc odgovarja, da je Virantu, ko mu je ta povedal, da bo ustanovil stranko, svetoval, naj tega ne stori. Odločitev je bila po njegovih besedah Virantova in do nje je imel vso pravico.

Foto: Žurnal24 Borut Pahor, Žiga Turk, Miha Brejc Ključni razlog za Virantovo zahtevo po Janševem odstopu Brejc vidi v takratnih ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije glede Janševega premoženjskega stanja. Brejc ob tem poudarja, da sam ni imel vpliva na nadaljnji potek dogodkov.

Breznik odprl tudi vprašanje arhivov

Breznik je v pismu Brejca vprašal tudi o njegovem delu na čelu Varnostno-informativne službe in o usodi arhivov nekdanje SDV. Brejc odgovarja, da tega v pismu ne bo podrobneje komentiral, saj je o tem po njegovih besedah obširno poročal pristojnim organom. Dodal je, da je vodstvo SDV arhiv že pred volitvami aprila 1990 očistilo, sam pa je službo prevzel 1. novembra 1990.

Ko je videl prazne arhivske police, je, kot pravi, poklical RTV, da je stanje posnela.

Brejc zavrača tudi očitek, da mu je SDS preprosto omogočila politično kariero. Spomnil je, da je ob vstopu v takratno SDSS stranka imela štiri poslance in nekaj več kot 2000 članov. Po njegovih besedah se je za vstop odločil, čeprav je imel možnost za ministrsko mesto v vladi Janeza Drnovška oziroma za veleposlaniško mesto. "Ker sem bil karierno in finančno neodvisen, sem lahko Janši povedal, kar sem mislil, da mu je treba povedati," je zapisal.

Ob tem je poudaril tudi svojo univerzitetno kariero in dejstvo, da mu je Univerza v Ljubljani podelila naslov zaslužnega profesorja.

"Res potrebujete ogledalo"

Brejc se je odzval tudi na Breznikov poziv, naj se pridruži sedanji SDS in "skupaj iščejo pot naprej". "Ne bi se javno oglašal, če bi Janša z vladno koalicijo spoštoval ustavo, če ne bi zlorabljal temeljnih pravil, na katerih sloni demokracija," je zapisal. Brezniku je ob tem očital, da je poziv k različnim pogledom precej grotesken, saj po njegovem mnenju poslanci SDS ne morejo biti kritični do predsednika stranke na enak način, kot je lahko sam. "Res potrebujete ogledalo," mu je zapisal.

Brejc je ob koncu poudaril, da se ne namerava pridružiti Breznikovi politični liniji. Bi pa, kot pravi, rad dobil odgovore na več vprašanj - med drugim, zakaj je Breznik glasoval proti ustanovitvi nekaterih preiskovalnih komisij in zakaj podpira Zorana Stevanovića oziroma stranko Resnica.

Odprl je tudi vprašanje Breznikovega pogleda na vojno v Gazi in humanitarno pomoč Palestincem. Svoj odgovor je sklenil z mislijo francoskega renesančnega misleca Michela de Montaigna: "Moj um se ni vajen priklanjati in poklekati, za to imam kolena."

xxx

dezurni@styria-media.si