Razmere na trgu dela so že nekaj let ugodne, posledično pa je upadel tudi obseg državnih sredstev za nadomestila za brezposelnost. Pozitiven trend so sicer letos ustavile zakonodajne spremembe. Kljub manj brezposelnim je bilo tako v prvem polletju prejemnikom nadomestil izplačanih 30 milijonov evrov oz. 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Povprečno število registriranih brezposelnih v Sloveniji že od leta 2023 vztraja pod mejo 50.000, kar velja za naravno brezposelnost. Zadnje rekordno nizko število je bilo zabeleženo za junij letos, ko je bilo uradno brez dela 42.245 oseb. Lani je povprečno mesečno število brezposelnih znašalo 45.410, leta 2024 45.982 in leta 2023 48.709.

V covidnem času je bila evidenca brezposelnih precej bolj polna. Leta 2020 je bilo tako v povprečju na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 85.003 oseb. Najvišja brezposelnost je bila medtem zaznana oktobra 1993, ko je bilo uradno brez dela 137.257 oseb.

Ob aktualnih ugodnih trendih je razmeroma nizko tudi število prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost. V prvem polletju letošnjega leta ga je v povprečju prejemalo 14.141 oseb. V povprečju je znašalo 1278 evrov bruto, država pa je za izplačila namenila 117,18 milijona evrov.

Četudi je to pravico v lanskem prvem polletju koristilo več ljudi, v povprečju 14.723 na mesec, pa je šlo tedaj za nadomestila precej manj državnih sredstev, 86,25 milijona evrov. Nadomestilo je namreč v povprečju znašalo 864 evrov bruto, s čimer je bilo v medletni primerjavi nižje za 47,9 odstotka.

Rast povprečne višine nadomestila za brezposelnost je posledica novele zakona o urejanju trga dela, skladno s katero je 1. januarja letos prišlo do občutnega dviga te denarne pravice.

Najnižje in najvišje nadomestilo sta bila od leta 2013 fiksirana pri 530 oz. 893 evrih bruto, po novem pa najnižje znaša najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače. Letos je tako spodnja meja pri 1037 evrih, zgornja meja pa pri 1934 evrih.

Lani je bilo prejemnikov nadomestila v povprečju 14.190 mesečno, nadomestila za čas brezposelnosti pa so proračun stala 161,53 milijona evrov. Leta 2024 je bilo medtem prejemnikov 14.218 (158,11 milijona evrov), leta 2023 pa 14.102 (153,03 milijona evrov).

V covidnem letu 2020 je bilo do nadomestila v povprečju upravičenih 25.882 brezposelnih na mesec, znesek za ta namen je nanesel 245,7 milijona evrov. Približno toliko naj bi ob neprimerljivo nižjem številu prejemnikov znašal tudi letos.

Denarno nadomestilo za brezposelnost pripada tistim, ki so bili pred brezposelnostjo za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj deset mesecev. Pripada tudi mlajšim od 30 let, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zavarovani najmanj šest mesecev.

Pogoji so še, da ima brezposelni plačane prispevke za zavarovanje za brezposelnost, da mu delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji, da je prijavljen v evidenci brezposelnih na zavodu za zaposlovanje in da odda vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila po prenehanju obveznega zavarovanja.

Pravica do denarnega nadomestila brezposelnemu medtem preneha zaradi zaposlitve, samozaposlitve, upokojitve, popolne nezmožnosti za delo in drugih razlogov, med njimi so denimo nepopolni ali neresnični podatki, daljši pripor ali zapor ter opustitev sprotnega obveščanja zavoda o dejstvih, vezanih na nadomestilo.

Se pa z zadnjo novelo prejemniku denarnega nadomestila daje možnost, da se izjasni o ugotovljeni prvi kršitvi, in sicer tako, da se ga pozove na osebno zaslišanje ali pošlje poziv, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah kršitve ter predloži morebitna dokazila.

Kot so pojasnili na zavodu, so lani odvzem pravice zaradi krivdnih razlogov izvedli v 199 primerih (leta 2024 v 183 primerih in leta 2023 v 200 primerih).