Po Brglezovem predlogu bi bilo za začetek referendumskih postopkov potrebnih 2500 overjenih podpisov, ki bi se pozneje šteli v potrebnih 40.000 podpisov za zahtevo referenduma. Zdaj namreč zadoščajo neoverjeni podpisi državljanov, na tej točki pa je po Brglezovem mnenju največ manipulacij. Za sprejem predloga sprememb referendumske zakonodaje je potrebna najmanj dvotretjinska večina poslanskih glasov.

Brglez je po preučitvi odločitve ustavnega sodišča v primeru referendumskih pobud delavcev migrantov danes ponovno izrazil zadovoljstvo. Iz obrazložitve in ločenih mnenj po njegovih besedah izhaja, da se predsednik DZ mora odzvati, kadar gre za očitno zlorabo pravice tega instituta, kot je šlo v navedenem primeru.Ustavno sodišče je določilo tudi jasne standarde, kdaj predsednik DZ to mora in lahko naredi, kar pomeni, da zlorabe pri zaustavitvi referendumskih postopkov s strani predsednika DZ ne bodo mogoče, ocenjuje Brglez.

Sodišče je po njegovih besedah še določilo, da mora vsak, ki zazna sum očitne zlorabe te pravice, ukrepati, torej to po njegovem mnenju velja v tem primeru zanj in za druge organe. Domneva pa, da to velja tudi za sam DZ v nadaljevanju postopka, ko so referendumski roki že določeni. Prav tako iz odločitve sodišča izhaja, da niti pravica do referenduma niti svoboda izražanja nista absolutni pravici, je dodal.

Zato Brglez pozdravlja odločanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice o tem primeru in se ga ne boji. Na evropsko sodišče so se po odločitvi ustavnega sodišča obrnili delavci migranti.