V nadaljevanju preberite:

• Podrobno, kaj prinaša pakt o migracijah
• Slovenija še ni sprejela celotne zakonodaje
• Vlada bo preklicala nadzor na meji s Hrvaško in na meji z Madžarsko

Vlada naj bi zato danes sprejela uredbo, s katero naj bi uredili izvajanje nekaterih delov pakta, potrebnih za njegovo neposredno izvajanje do uveljavitve ustrezne zakonske podlage, so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

Gre za odpravo začasnega nadzora na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. K odpravi mejnega nadzora je Slovenijo, tako kot še osem drugih članic schengenskega območja, minuli teden pozvala Evropska komisija. Pogoji za odpravo nadzora na notranjih mejah schengna bodo namreč ustvarjeni z uveljavitvijo pakta o migracijah, pojasnjujejo v Bruslju.

Foto: Saša Despot begunci

Slovenija je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023. Razlog so varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in povečana nevarnosti terorizma. Na meji s Slovenijo nadzor izvajata Madžarska in Avstrija. Avstrija je nadzor na notranji schengenski meji uvedla v času migracijske krize leta 2015 in ga od takrat kljub številnim pozivom Evropske unije ni preklicala. 

Dogovor o migracijah je bil sprejet leta 2024, države članice pa so imele dve leti časa za pripravo zakonodaje, infrastrukture in informacijskih sistemov. Gre za najobsežnejšo reformo evropske migracijske politike po migrantski krizi leta 2015, ki bo v vseh državah članicah EU uveljavil sistem, ki naj bi okrepil nadzor na zunanjih mejah, pospešil obravnavo prošenj za azil ter izboljšal vračanje oseb, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite. Uveljavljen bo enoten pristop vseh držav članic. 

Nič več zgolj političnih obljub

Pakt predvideva tudi mehanizem obvezne solidarnosti do najbolj obremenjenih članic na zunanjih mejah Cipra, Španije, Grčije in Italije. Preostale države članice so se morale zavezati, da bodo ali sprejele prosilce za azil ali finančno prispevale v solidarnostni sklad. 

V solidarnostnem mehanizmu EU na področju migracij, ki predvideva prevzemanje migrantov od bolj obremenjenih držav članic EU, za obdobje od 12. junija do 31. decembra letos predvideva 21.000 premestitev migrantov oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov. Slovenija letos ne bo prevzela migrantov pač pa bo v solidarnostni mehanizem EU na področju migracij raje prispevala 1,8 milijona evrov.

V prvih mesecih leta 2026 se je število nelegalnih prehodov meje v primerjavi z lani, ko je nelegalno mejo prestopilo 28 tisoč ljudi, povečale za 30 odstotkov.

12 tednov omejeno gibanje

Pakt uvaja nove predhodne postopke pregleda na meji, v katere bodo vključeni vsi tujci, ki bodo nezakonito prestopili zunanjo mejo EU. V mejnem azilnem postopku se bo prošnja obravnavala pospešeno, zaključen naj bi bil v 12 tednih, potem pa bodo lahko ljudje preusmerjeni v redni azilni postopek. Sekundarne migracije naj bi preprečili tako, da bi v teh 12 tednih obravnave vlog prosilcem omejili gibanje,  kar naj bi zagotovili z obveznim javljanjem v azilnem domu ali uporabo aplikacije, ki jo je agencija Frontex razvila za ta namen. Evropski center za begunce in izgnance denimo opozarja, da nov pakt predvideva sistematično in dolgotrajno uporabo pridržanja tudi za družine z otroki kljub dokazom, da to ne poveča števila vrnitev, niti ne prinaša trajnejših rezultatov na področju migracij.

Za tujce iz držav z manj kot 20 odstotki priznanja mednarodne zaščite so predvideni hitri postopki. To bo veljalo tudi za tako imenovane varne države izvora.  Od februarja za varne države veljajo Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija. 

Postopki vračanja tistih, ki jim azil ne bi bil priznan, bi bili pospešeni. S tem je povezana uvedba obveznega predhodnega pregleda  oseb, ki nezakonito vstopijo v EU. Preden bo posamezniku dovoljen vstop v državo članico, bodo pristojni organi opravili identifikacijo, preverjanje identitete, varnostno preverjanje in osnovni zdravstveni pregled. S tem naj bi hitreje in bolje odkrili varnostna tveganja in preprečili zlorabe azila. 

Centri za deportacijo v tretjih državah

Po tem, ko je Italija leta 2024 vzpostavila center za deportacijo v Albaniji. Avstrija je maja z Uzbekistanom podpisala sporazum za lažje deportacije v Afganistan, pakt tudi uradno uveljavlja centre za deportacijo v tretjih državah. Med možnimi lokacijami takšnih centrov se omenjajo Tunizija, Egipt in Ruanda. Centri naj bi bili namenjeni tudi tistim, ki jih države ne morejo vrniti v njihove matične domovine.

dezurni@styria-media.si