"Led se tali na koncu. Ne vem, ali je to res, a primerjava za to, kar se zdaj dogaja v pogajanjih, je kar dobra," je včeraj zjutraj na odboru za finance izjavo enega od sindikalistov pomenljivo povzel finančni minister Janez Šušteršič.

Proti večeru pa je pred medije po več urah sestankovanja glavnega odbora Sviza stopil tudi glavni tajnik Branimir Štrukelj. Potrdil je, da se bo Sviz odrekel sprožitvi referenduma, če bo vladna stran iz zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) izvzela vse spremembe normativov in standardov v šolstvu. Koalicija je sindikatom to pisno obljubila že v ponedeljek zvečer in nato popravke tudi vložila.

Na preži bodo do konca

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je dejal, da vložitev popravkov na ZUJF še ni zadosten pogoj, da se bodo odrekli pravici do referenduma. "Mi bomo na preži vse do točke, ko bo zakon sprejet v državnem zboru," je zažugal in dodal, da bodo gotovo enako ravnali sindikati javnega sektorja, zato ni mogoče reči, da je nevarnost referenduma že povsem mimo.

Šušteršičevo trgovanje

Je pa Šušteršiča prav zaradi trgovanja s sindikati na seji odbora med številnimi kritikami na račun zakona in rebalansa ošvrknila Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije, pred tem pa generalna direktorica direktorata za proračun, saj ga je kar javno spomnila: "Včeraj ste mi, minister, tako mimogrede za tisto pismo, mislim, da od svobodnih sindikatov, rekli: Ali si videla, pa niti petdeset milijonov nas ni stalo?"

Glavni joker: DDV

Eden od poslancev SDS nam je včeraj zelo slikovito razložil še eno koalicijsko strateško potezo, ki naj bi sindikate odvrnila od tega, da kljub vladnemu popuščanju pri varčevanju na koncu potegnejo karto referendum in minirajo celotno varčevanje. Koalicija je v ZUJF dodala tudi možnost, da se, če bi primanjkljaj na koncu kljub varčevanju vendarle presegel tri odstotke BDP, kot skrajna možnost dvigne davek na dodano vrednost (DDV), in sicer za največ tri odstotne točke.

"To je v zakonu zato, da če bi šel zakon na referendum in padel, tega ukrepa ne bi nihče mogel potegniti še vse leto," je ozadje pojasnil poslanec. Odbor za finance je razpravo o rebalansu včeraj sicer končal, poslanci pa bodo o njem na izredni seji razpravljali v petek. 

Koliko razlik je še med vlado in sindikati?

• En mesec. Sindikalna in vladna stran sta se že v ponedeljek strinjali, da se plače javnim uslužbencem znižajo za osem odstotkov in se odpravita obe četrtini plačnih nesorazmerij. A sindikati so vztrajali, naj se to zgodi šele s 1. julijem, vlada pa ne odstopa od 1. junija.
• En kilometer. Povračilo stroškov za prevoz na delo za vsak kilometer se bo obračunalo v višini osmih odstotkov cene litra 95-oktanskega bencina. Razhajali pa so se pri tem, ali so do tega upravičeni vsi, ki živijo več kot dva kilometra od službe, kot hočejo sindikati, ali več kot tri kilometre, kot vztrajajo vladni pogajalci.
• Trije dnevi dopusta. Medtem ko vladna stran vztraja pri največ 32 dneh dopusta, hočejo sindikati tri dni več. Strinjajo pa se, da se lahko zaradi posebnih pogojev dela doda 15 dni.
• Regres. Sindikati so v petek na vladni predlog znižanja že pristali, nato pa vladi odpisali, da je regres za letos že postal "individualna pravica". Vlada pri znižanju vztraja.
• Normativi v šolstvu. Vlada je že v ponedeljek pristala, da vse spremembe umakne iz zakona in jih najprej uskladi s socialnimi partnerji.

Semoličev izkupiček za odpoved referendumu

• Nadomestila za brezposlene. Čas prejemanja nadomestila ostaja 25 in ne 18 mesecev pa tudi rezi v višino nadomestila so prvih 12 mesecev milejši, je izpogajano pojasnil sindikalist Andrej Zorko.
• Vrtci. Za drugega otroka bo država še naprej sofinancirala 70 odstotkov stroškov za vrtec.
• Bolniška. Nadomestila za čas odsotnosti zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in za nego otroka ostajajo stoodstotna.
• Porodniška. Sindikati pričakujejo, da bo popravljen člen zakona, ki je znižal starševsko nadomestilo med porodniško.
• 2. maj. V paket popuščanj sindikatom spada tudi 2. maj, ki ostaja praznik, je potrdil Zorko.
• Minimalni osebni dohodek. Ta se bo vendarle usklajeval z inflacijo, in sicer dvakrat na leto.
• Začasnost ukrepov. Ko bo rast BDP dosegla 2,5 odstotka, se bo vse vrnilo na "stanje pred varčevanjem".