Tomaž Čas je poudaril, da bi s primerno organizacijo in varnostnim načrtom lahko preprečili smrt treh deklet. Dejal je tudi, da je svoje mnenje oblikoval na podlagi gradiva, ki mu je bilo posredovano, ter naknadno pridobljene dokumentacije z ministrstva za notranje zadeve. V mnenju, ki ga je podal v fazi preiskave, je zapisano, da je pogodba med družbo Roto, katere lastnik je Zavašnik , in družbo za varovanje Enigma Bagarič nična, saj ni imela licence za javno zbiranje, temveč si je pridobila le licenco za varovanje premoženja. Sicer pa po njegovem mnenju pri nobeni prireditvi izvajalec varovanja ne more prevzeti odgovornosti, ki jo ima organizator prireditve.

En varnostnik na sto ljudi

Zaslišani so bili tudi mladostniki, ki so bili tedaj pred lokalom Lipa. Vsi so povedali, da je bila pred lokalom velika gneča ter da je prišlo do prerivanja in potiskanja. © Željko Stefanič/Žurnal24

Spregovoril je tudi o tem, kaj bi bilo treba storiti ob takšni množici obiskovalcev. Po njegovih besedah bi moralo biti tam več izkušenih varnostnikov, ki bi množico od zadaj razcepili. Kot je povedal, je po angleških izkušnjah potreben en varnostnik na sto ljudi. V tem primeru bi jih moralo biti vsaj šest, tako da je po Časovem mnenju ključna pravočasna intervencija. Glede možnosti za preprečitev nesreče, ki jih je imel organizator ob nastali gneči, je Čas povedal, da bi organizator lahko prekinil prireditev, da bi se množica razkropila, ali pa poklical policijo. Po njegovem mnenju bi moral Zavašnik glede na oglaševanje prireditve in pričakovanega množičnega obiska vse skupaj ustrezneje organizirati, vključno z varnostnim načrtom, ki bi ga moral oblikovati z družbo za varovanje, ki bi imela primerno licenco. Čas je poudaril, da je imel Zavašnik primerno organizacijo za notranjost lokala, za kar je imel tudi dovoljenje. Kar se je dogajalo zunaj, pa ni potekalo v skladu s predpisi, je dejal.

Pred lokalom velika gneča
Zaslišani so bili tudi mladostniki, ki so bili tedaj pred lokalom Lipa. Vsi so povedali, da je bila pred lokalom velika gneča ter da je prišlo do prerivanja in potiskanja. Kristina Onetič je poudarila, da je v gneči padla na tla in ležala ob dekletu, ki je zaradi zadušitve umrlo. Kot je povedala, se je rešila, saj jo je prijatelj potegnil na betonsko ograjo, dekleta pa ni mogla rešiti. Podobno je povedal tudi Stanko Kreber : da je ob padcu na tla poskušal rešiti sebe in dekle ob njem, ki ni moglo dihati, a mu ni uspelo. Po tem, ko se je povzpel na betonski zid, je pomagal drugim, da so se rešili. Pred sodni senat so stopili tudi tisti mladostniki, ki so bili tega kritičnega dne v notranjosti Lipe. Pojasnili so, da lokal med nesrečo ni bil poln in da se je dalo v njem normalno gibati. Poleg tega je bil po njihovih navedbah zaprt tudi zgornji prostor. Kot so še dejali, so tisti večer videli enega varnostnika na vhodu, nekateri pa tudi enega v notranjosti lokala.