Vlada je uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine zapisala v predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2027 in 2028, ki ga je skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti v nedeljo poslala v obravnavo in potrditev v DZ. Uskladitev za 4,15 odstotka je najnižja možna, saj mora biti v skladu z zakonom o dohodnini določena v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v mesecu juniju na letni ravni, ta pa je bila po podatkih statističnega urada 8,3-odstotna.

Po mnenju navzočih na seji ESS bi morala biti uskladitev višja. "Tako delodajalci kot sindikati smo se strinjali, da se ta sprememba ne bi zgodila v minimalnem znesku, kajti vsem so v interesu višje neto plače," je v izjavi po seji povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, ki predseduje tudi ESS. O možnostih za zvišanje koeficienta za uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za več od zakonskega minimuma se bodo socialni partnerji pogovarjali v sredo na sestanku na finančnem ministrstvu. Zorko je opozoril na vztrajno rast cen osnovnih življenjskih potrebščine in dejal: "Pričakujemo, da se bomo dogovorili o tem, da se bodo neto prejemki delavk in delavcev povečali."

Če bi se splošna olajšava dvignila le za zakonski minimun, bi prihodnje leto znašala 5782 evrov, če bi se za celotno rast povprečne plače, pa bi prihodnje leto znašala malo manj kot 6013 evrov. Za mnoge, sploh pri višjih dohodkih, je še pomembnejši učinek višjih meja dohodninskih razredov. 

Zvišanje splošne olajšave in drugih olajšav pomeni, da bi vsi dobili višje neto plače. Višja olajšava namreč pomeni, da lahko davčni zavezanec več denarja dobi brez plačila dohodnine, višje meje razredov pa pomenijo, da je pri enakem dohodku davčni zavezanec manj obdavčen. 

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je spomnil, da so sindikati z namenom zagotovitve višjih prejemkov delavcev pred časom predlagali tudi uskladitev povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, kot sta neobdavčeni znesek prevoza in neobdavčeni znesek povračila prehrane. "Tu na delodajalski strani ni bilo posluha in tudi ministrstvo za finance je zavrnilo to razpravo, čeprav neposredno ta uredba nima nobenih javnofinančnih učinkov," je dejal.

Kako in zakaj manj denarja za plače v javnem sektorju

Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila, da je iz proračunskih dokumentov mogoče razbrati zmanjšanje mase plač v javnem sektorju za približno pet odstotkov. A hkrati vemo, da morata biti v skladu z veljavnim plačnim zakonom prihodnje leto izvedeni dve zvišanji plač, torej bi morala vlada načrtovati, da se masa plač poveča. "Želeli smo pojasnilo, ali je v tem znižanju mase skrito odpuščanje, ki izrecno v proračunskih dokumentih ni navedeno," je dejala.

Tudi Počivavšek bi si želel bolj natančna pojasnila, kako si vlada predstavlja prestrukturiranje javnega sektorja. "Žal razen nekih pavšalnih izjav o digitalizaciji in kako bi preusmerjali ljudi iz enega dela javnega sektorja v drugega, kar smo lahko slišali tudi v prejšnjih dneh, nismo slišali," je dejal.

Vuk prav tako ni dobila pojasnila, zakaj se transferji gospodinjstvom in posameznikom prihodnje leto znižujejo za 15 odstotkov oz. za 300 milijonov evrov. "Brez posegov v pravice, brez nižanj nadomestil se to ne bo moglo zgoditi," je menila in opozorila, da gre za ogromen obseg sredstev, ki je izjemno pomemben in prispeva k nižanju revščine in zagotavljanju kakovosti življenja ljudi v državi. Vprašala se je, katere zakone s tega področja namerava vlada spremeniti in jih je že upoštevala v proračunskih dokumentih.

Podobno meni tudi glede zdravstvene blagajne, ki se ji prihodnje leto vnovič obeta zmanjšanje transferja iz državnega proračuna, kot se je pred kratkim zgodilo že ob sprejemanju rebalansa letošnjega proračuna. Vuk je dejala, da se zagotovo "pripravljajo neke zakonske spremembe, ki bodo verjetno posegle v pravice ljudi, ker drugače nižanja teh stroškov ne more biti".

Delodajalci bi si po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Mira Smrekarja želeli, da bi se proračunski izdatki kakšno leto celo znižali. "Menimo, da manj je več. Manjši proračun pomeni, da več ostane državljanom, da več ostane podjetjem, da lahko investirajo in se samostojno odločajo, kako bodo porabila ta preostanek sredstev," je dejal.

dezurni@styria-media.si