Foto: Saša Despot Igor Kovačič Vsi poznavalci košarke se strinjajo, da ima Slovenija v četrtfinalu proti ZDA možnosti za presenečenje le ob počasni igri, ob dolgih napadih, ob zaustavljanju tekmečevih napadov s prekrški, ob grdi in neatraktivni igri. In če kdo pozna ta način igre, je to zdajšnji selektor Jure Zdovc. Ta je pod taktirko nekdanjega prvega moža na klopi Slovenije Božidarja Maljkovića pred 21 leti prav na takšen način prišel do evropskega klubskega naslova. S francoskim Limogesom je v polfinalu ugnal Real Madrid, v finalu pa še Benneton s Tonijem Kukočem na čelu.

A selektor Zdovc bo tokrat verjetno pogrešal igralca Zdovca na parketu. Goran Dragić se bo namreč težko prilagodil na takšen način igre, na način, ki je povsem drugačen od hitre igre, ki jo je doslej gojila Slovenija, od igre, ki tako leži bratoma Dragić. Američani bodo na drugi strani parketa silili pod koš, slovenski visoki košarkarji pa bodo tokrat morali pokazati izjemno mero čvrstosti in moči. Prezahtevna naloga? Najverjetneje. Zmaga bi bila izjemna senzacija.   

Selektor Jure Zdovc je pred odhodom na svetovno prvenstvo sicer pogumno napovedal boj za polfinale. Ob slovesu Boštjana Nachbarja in Jake Lakoviča, odpovedih, poškodbah in pomladitvi izbrane vrste je bilo realneje pričakovati četrtfinale, še tega le zaradi razmeroma ugodnega žreba. Veliko vprašanje je namreč, kako bi se Slovenija na primer odrezala v skupini B, kjer sta se ob Hrvaški, Argentini, Grčiji in za Slovence vedno neugodnem Portoriku za trd oreh izkazala tudi Senegal in Filipini. Ob morebitni slabši uvrstitvi v skupini bi že v osmini finala naleteli na eno izmed močnejših ekip skupine A.

Za četrtfinale si mladi Slovenci zaslužijo pohvalo. A tukaj je še ta - kaj pa če ... Ta slovensko košarkarsko spremlja že kar nekaj tekmovanj. Kaj če bi Slovenci na prejšnjih tekmovanjih odigrali v najmočnejši postavi? Kaj če leta 2009 ne bi bil že v reprezentančnem pokoju Rašo Nesterović, kaj če se ne bi takrat pred tekmovanjem poškodoval Beno Udrih in na njem še starejši od bratov Dragić, če bi lahko normalno igral Matjaž Smodiš? Kaj če bi tokrat v zadnji četrtini proti Litvi lahko nekaj žog pod koš tekmeca dobil Erazem Lorbek, če bi Slovenci dobro odigrali vseh šest tekem in ne le pet tekem in tri četrtine. S prvim mestom v skupini D bi se namreč Slovenija v četrtfinalu pomerila s Turčijo, ki vsekakor ni nepremagljiva.

Vseeno si Slovenci za dosedanje nastope, pristop in željo zaslužijo pozitivno oceno. Čez ameriško oviro verjetno ne bo mogoče splezati, bi si pa z današnjo zmago proti ZDA Zdovc, trenerski štab in igralci prislužili spomenike v številnih mestih po Sloveniji. Držite pesti! O polfinalu bomo razmišljali kasneje.