Če se peljete do Horjula, je cena 3,10 evra, če se peljete do Šentjošta, pa je cena le 1,60 evra. Pri mesečni vozovnici je razlika še večja, tisti, ki se vozijo dlje, plačajo več kot pol manj, le 49 evrov v primerjavi s 111,60 evra, kot se plača za mesečno vozovnico do Horjula.
Ta nenavadnost je nastala, ker Občina Horjul ni vključena v sistem con ter ne sofinancira cene vozovnic, občina Dobrova - Polhov Gradec pa jih.
"Občina Dobrova – Polhov Gradec se je s 4. marcem 2013 skupaj z ostalimi primestnimi občinami in MOL odločila za integracijo obstoječih linij 51 (Ljubljana – Polhov Gradec), 52 (Polhov Gradec – Črni Vrh), 53 (Polhov Gradec – Suhi Dol) in 56 (Ljubljana – Šentjošt) v mrežo integriranih linij LPP. Integracija zagotavlja linijam povečano število odhodov avtobusov, enotno plačilno sredstvo Urbana, ki omogoča prestopanje tudi na mestne linije LPP v roku 90 min brez doplačila, nižje cene prevoza in vključitev v območni sistem LPP," nam je pojasnil župan Franc Setnikar.
Občina Dobrova - Polhov Gradec je za sofinanciranje javnega prevoza lani namenila 90 tisoč evrov, sicer pa od leta 2013 povprečno po 82 tisoč evrov na leto.
"Višina nadomestila za izvajanje linij 51, 52, 53 in 56, v conskem sistemu, se izračuna na podlagi števila prepeljanih kilometrov, povprečnega stroška na kilometer, povprečnega prihodka na kilometer ter višine kompenzacije Ministrstva za infrastrukturo," pojasnjuje župan.
Se občani Horjula vozijo na račun občanov občine Dobrova - Polhov Gradec?
Kdor živi v Horjulu, bi najbrž brez težav kupil mesečno vozovnico do Šentjošta, se nato vozil le do Horjula in tako mesečno prihranil več kot 60 evrov.
Na vprašanje, ali meni, da občani Horjula izkoriščajo sistem con, čeprav občina ni v njem, župan Setnikar odgovarja: "To težko rečemo, bi moral prevoznik s svojo kontrolo zagotoviti, da se to ne dogaja. Nam je pa to popolnoma nelogično, da lahko na isti liniji prevoznik opravlja dve vrsti prevozov (integrirane linije in običajni medkrajevni prevoz) kar seveda lahko povzroča tudi možnost zlorabe," pravi.
Zanimalo nas je, ali opažajo, da potniki kupijo mesečno vozovnico za relacijo Ljubljana Šentjošt in nato vstopajo oziroma izstopajo na predhodnih postajah v občini Horjul, a v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) tega ne vedo. "Ker ne beležimo izstopov iz avtobusa, tega podatka žal nimamo," pravijo.
Bi lahko na zlorabe sistema kazal podatek, ki ga vendarle imajo, in nam ga je posredoval Setnikar? "Po podatkih, ki nam jih posreduje prevoznik, LPP razpolaga s podatkom o številu prepeljanih potnikov oziroma validacij na linijah. Na področju občine Horjul so v letu 2018 zabeležili 44.572 validacij. Do Šentjošta in nazaj so v letu 2018 zabeležili 72.724 validacij."
Horjul ima 2622 prebivalcev, medtem ko jih ima Šentjošt le 346, pa je do Šentjošta skoraj dve tretjini več validacij? Na LPP pravijo, da je podatek o 72 tisoč validacijah za celotno linijo z izjemo občine Horjul. V občini Horjul je torej skoraj pol toliko validacij kot na celotni linijo, kar kaže na to, da prebivalci kljub višjim cenam uporabljajo avtobus.
Kljub vsemu pod črto plus
"Pridobitev integriranih linij LPP je za naše prebivalce, predvsem Črnega Vrha in Šentjošta, kot najbolj oddaljenih krajev, pa tudi Polhovega Gradca in nenazadnje Dobrove, neprecenljive vrednosti. Uvedba pogostejših linij pomeni tudi boljšo notranjo občinsko povezavo, boljše možnosti za turistični obisk naših krajev kakor tudi vsesplošen dvig kakovosti življenja občanov naše občine. Hkrati pa je tudi podana spodbuda za uporabo javnega prometa v smislu postopnega zmanjševanja uporabe osebnega motornega prometa v prid našemu okolju," pravi župan Dobrove Franc Setnikar.
dezurni@zurnal24.si
"Daljša vožnja z avtobusom je precej cenejše." Nepismeni, vožnja je cenjša ne cenejše. No ni res da več stane, če …
Računica je čisto preprosta... večina prebivalcev se ne vozi z avtobusom, ker je več ali manj neuporaben. Jaz naprimer do …