V Zagrebu je pred dnevi potekala konferenca Money Motion 2026, kjer so predstavniki Fintech podjetij razglabljali o prihodnosti denarja, investicij, pa tudi vlogi umetne inteligence v Fintech svetu. Na konferenci, kjer so se predstavila podjetja z različnih koncev sveta, smo srečali tudi kar nekaj slovenskih predstavnikov. Eden od predavateljev na konferenci je bil tudi direktor slovenskega podjetja Bankart Samo Kumar, ki smo ga pocukali za rokav z namenom, da bi slovenski javnosti predstavil podjetje, ki je v njihovem vsakdanu zelo pomembno, a zanj marsikdo sploh ne ve.

Če poskusiva našim bralcem zelo laično predstaviti Bankart? S čim se ukvarjate v podjetju?

Bankart pokriva široko področje. Prvo je procesiranje kartičnih plačil. Vsakič, ko plačate na POS terminalu ali pa preko spleta, gre večinoma za večino slovenskih bank ta transakcija v ozadju preko nas. Oskrbujemo in tehnično menedžiramo bankomatsko in POS-mrežo v Sloveniji. Smo pa tudi razvijalec in upravljalec Flika, ki ga največ ljudi pozna.

Torej moje drugo vprašanje bi bilo, pa ste delno že odgovorili nanj ... Kako vplivate na vsak dan slovenskega potrošnika?

Zelo. Že če gledamo število Flik transakcij ali kartičnih transakcij. Praktično vsak ima z nami opravek dnevno, ampak niti ne ve, da ga ima. Smo malo skriti v ozadju. Je pa res, da zdaj v novi strategiji poskušamo vseeno priti tudi malo v ospredje. Potekajo pogovori, kako bi mogoče bili malo bolj aktivni na trgu, tudi direktno v odnosu s trgovci.

Bankart je žvodilno slovensko podjetje na področju procesiranja sodobnih plačilnih instrumentov.

Kakšno vlogo ste imeli pri takojšnjih plačilih. Sklepam, da ste v ozadju tudi vi.

Res je. Celotna ideja takojšnjih plačil je bila takrat indicirana skupaj z bankami, ampak tehnološki "provider" tega je Bankart. Celotna infrastruktura je pri nas. V ozadju celotnega slovenskega državnega plačilnega sistema takojšnjih plačil je Bankart. Ne samo tehnično vodi, ampak je tudi klirinška hiša za Banko Slovenije. Trenutno bolj kot ne vsa takojšnja plačila, ne samo ta, ki jih mi vidimo preko Flika, ampak tudi bančna nakazila in UPN-obrazci se dogajajo že praktično takoj. Do septembra letošnjega leta bo 100 odstotkov kreditnih plačil v Sloveniji na takojšnjih plačilih.

Foto: Žurnal24 Samo Kumar, direktor Bankart d.o.o. Niste pa prisotni samo na slovenskem tržišču, kajne?

Ne. Prisotni smo v šestih državah, poleg Slovenije še Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Kosovo ter Bosna in Hercegovina. Imamo pa še cilje širiti se tudi v druge države.

Poslušal sem vaše predavanje glede prevar. Zelo zanimiva je statistika, kako se je delež prevar oz. platform spreminjal od leta 2023 do 2025. Kakšne prevare so najbolj pogoste pri spletnih zmenkarijah, kot v filmu The Tinder Swindler?

Podobno v smislu, da nekdo naredi nek lažen profil z "deep fake" tehnologijo, se pretvarja, da je neka oseba, zvabi določeno osebo, da ji posodi kakšen denar v smislu: "Rabim tristo evrov, da prispem do tebe, da se dobiva v Sloveniji na kavici in tako naprej". Tega je bilo očitno v post covid času malo več.

Zdaj z umetno inteligenco pa se je to preselilo verjetno na neke druge platforme. Kaj je v zadnjem letu recimo najbolj pogosta oblika prevar?

Spletne trgovine, online oglaševanje, pa tudi gaming industrija.

Kaj pa kripto?

Tudi, čeprav se s tem ne ukvarjamo, razmišljamo, gledamo, kaj na tem področju narediti. Cela Evropa tukaj v smislu digitalnih valut gleda proti digitalnemu evru, medtem ko ostali svet pa mogoče malo bolj proti "stable coinom". Tako da vsaj zaenkrat se Bankart ne ukvarja s kripto plačili, tako da tudi nimamo toliko uvida, kaj se dogaja.

Kakšna je pa vloga Bankart? Ali pri prevarah preprečuje ali tudi zdravi posledice?

Oboje, bolj kot ne za vse slovenske banke opravljamo "front" servis. Gledamo 24/7 z operaterji, z umetno inteligenco preko določene platforme. Ob alarmih reagiramo v imenu naših naročnikov, torej bank, in tudi kličemo končne stranke, če vidimo, da gre za potencialno zlorabo, blokiramo kartice. Post festum pa smo tudi mi tisti, ki preko kartičnih shem, kot so Visa, MasterCard, če pride do zlorabe, oddajamo tako imenovane "charge back" zahtevke. Oni imajo določene sheme v ozadju, zaščite zavarovanj. Da če pride do določene zlorabe in uporabnik o tem ni bil zavestno obveščen, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo, potem vodimo ta bilateralni proces potencialne poravnave, da uporabnik denar dobi nazaj.

Kdo pa recimo krije potem ta denar? 

Odvisno od situacije, ali so to kartične sheme, kot so Visa, MasterCard, ki imata to zavarovano ali banka, če se je vzrok za to zgodil na strani banke. V primeru, da pa mi ne bi zaznali te zlorabe, pa bi bila normalnost na naši strani, bi bilo pa to pri nas potem pokrito.

Na predavanju ste govorili o temnem spletu ("dark web", op. p.), da so podatki tam izpostavljeni. Koliko kartičnih podatkov recimo zaznate od Slovencev, ko govorimo o slovenskem prostoru.

Mi dnevno spremljamo "dark web", telegram kanale, kaj se tukaj dogaja in sodelavci tukaj tudi v privatnem času razvijajo zelo dobro orodje za to. Nekaj deset na dan novih se zagotovo pojavi, ni pa to, da so zdaj tisoči. Jih je kar nekaj v obtoku, nekaj sto, se pa tudi telegram kanali in "dark web" skozi spreminja, briše. Ko mi zaznamo, to hitro blokiramo. 

Kaj se zgodi, ko vi zaznate?

Ko mi zaznamo, te podatke umestimo na seznam velikega tveganja. In ko se s temi transakcijami oz. karticami začne kaj dogajati, ali kličemo banko ali uporabnika ali jih celo damo na t. i. črno listo (black list, op. p.).

Nekaj kolegov mi je že reklo, da so dobili klic s strani bodisi banke bodisi druge institucije, da obstaja velika verjetnost, da je njihova kartica zlorabljena. Nekaj teh, ki so prejeli ta klic, so najprej mislili, da gre za prevaro. Kako naj ljudje vedo, da jih dejansko kliče banka, da je stanje zelo resno, da imajo minuto, dve, da reagirajo?

Dobro vprašanje. Veliko smo se pogovarjali, kako to zavedanje dvigniti. Zdaj se že pogovarjamo tudi z operaterji, da že ko dobite klic, se izpiše Bankart, ne samo številka. Pa da naslovimo več kanalov, poleg telefonskega kanala Viber, WhatsApp, SMS-e. Da ni samo preko ene, ampak preko dveh strani, da se tudi malo na drugačen način naši operaterji identificirajo. Z izjemo ene banke v Sloveniji, ki tovrstno podporo vrši sama, za vse ostale to vršimo mi. V temu dela preko 20 ljudi skupaj in to 24/7. Tako da tudi to vprašanje je dobro za nas, da mogoče še dvignemo malo to zavedanje, da smo to dejansko mi za tem, ne pa potencialna prevara.

Obstaja možnost, da bi vi, recimo, začasno samodejno blokirali kartico, če bi se seveda stranka pred tem strinjala. Torej če vi zaznate neke nepravilnosti s kartico, da se ta za nekaj ur zamrzne, preden se zadeva reši?

Praviloma to tudi obstaja za eno ali 24 ur, da se kartica začasno blokira. Nismo pa običajno mi tisti, ki to blokirajo, ampak ima pogodbeni odnos posamezen naročnik z banko in je banka tista, ki blokira dogovor med nami in banko. Ali to lahko naredimo tudi namesto njih? Ja, pogodbeni okviri se lahko tako definirajo.

Dejali ste, da ste prisotni na šestih različnih trgih. Kakšne razlike opažate pri navadah uporabnikov in pri poskusu prevar? Glede na to, da gre za nekdaj zelo povezano regijo, verjetno ni takšnih razlik ali pač?

Nekaj razlik je. Vseeno je Slovenija, kar se tiče digitalnih plačil, mogoče korak naprej, pa tudi zavedanje potencialnih prevar. Ampak so pa tudi bančne skupine, ki delujejo po celotni regiji, imajo neka uniformna pravila in enak pristop, tako da ni spet toliko razlike. Recimo NLB skupina je v vseh teh šestih državah. Pri "onboarding" pravilih delamo za celotno skupino hkrati. Tako da bolj so ti vzorci, o katerih smo govorili, rezultat celotne skupine. Ne gre za huda odstopanja, ampak se mogoče vektorji napadov malce razlikujejo od države do države.

dezurni@styria-media.si