Kot je dejala, je bila v zadnjem času "žrtev medijske gonje", vendar to ni razlog za njen umik.
Dodala je, da če bi najvišji predstavniki države želeli, da delo na področju človekovih pravic nadaljuje v kakršnikoli obliki, se čuti dovolj sposobno, da takšno obveznost tudi prevzame.

Možnosti, da bi dala soglasje, če bi jo predlagal kdo drug, tako danes ni dokončno zavrnila. Vendar pa, kot je pojasnila, tega soglasje ne omejuje na ta postopek. "Če bi neki predstavnik države ocenil, da lahko opravljam tudi kako drugo delo na področju varovanja človekovih pravic, in me predlagal, bi bila to pripravljena sprejeti," je dodala.

Kot je povedala, je odločitev o tem, da se na predsednikov poziv ne prijavi, sprejela po tehtnem premisleku. Ocenjuje, da sta njena predhodnika, Ivan Bizjak in Matjaž Hanžek, delo kot varuha zelo dobro opravila, in tudi sama ne čuti potrebe, da bi morala ostati na tej funkciji.

Prejela tudi grožnje s smrtjo

Pri tem je izrazila željo, da se v postopkih ob izbiri novega varuha daje poudarek vsebinskim vprašanjem človekovih pravic, ne pa diskreditaciji posameznih kandidatov. "Ne želim, da bi moje sodelovanje v tem postopku služilo kot osnova za obračunavanje s posameznimi kandidati na osebni ravni," je poudarila.

Pri tem je obžalovala, da se je v zadnjem času zgodilo, da se o njenem delu ni sodilo po dejanskih dosežkih in prizadevanjih in da se je znašla v "položaju, ko je postala orodje za delitev na vaše in naše", kar pa je vedno zavračala. Dodala je, da je na zelo osebni ravni doživela poskuse teptanja osebnega dostojanstva in da je med drugim prejela tudi grožnje s smrtjo.