Opisna ocena NMS, ki pomeni “ni minimalnega standarda”, med dijaki znana tudi kot “nije mama sretna”, je k nam uvožena iz Amerike. Sistem ameriških zasebnih šol šolarje jasno usmerja, katero snov so že usvojili, katero znajo manj in pri kateri morajo precej nadoknaditi. Naši dijaki smisla opisnih ocen niso vedno dojeli tako, tudi zato, ker se opisno ocenjuje samo najslabše znanje. Opisna ocena je v naših poklicnih šolah predvsem potuha za dijake, ki vedo, da se lahko naučijo tisto nekaj manj, saj bodo vedno znova imeli priložnost za popravljanje. 


Ocene. V šolah so bile v zadnjih letih ukinjene marsikatere stvari, ki so bile dobre, ocenjujejo nekateri strokovnjaki s področja šolstva. Vrnitev cvekov v srednjo šolo že kaže na to. Mnogo kritik pa je slišati tudi na račun opisnih ocen v prvih treh razredih osnovne šole. Namen opisnega ocenjevanja v prvi triadi naj bi bil predvsem zmanjšanje stresa in tekmovalnosti med otroki. Po drugi strani pa so opisne ocene slaba orientacija za starše. Ti bi morali opisno oceno primerjati s cilji, ki naj bi jih otrok pri določeni starosti dosegal. Opisno ocenjevanje je izključno ocenjevanje napredka otroka, slabosti in pomanjkljivosti v znanju pa v opisu niti ne smejo biti zabeležene. Opisna ocena velikokrat daje predober občutek glede znanja otroka, čemur sledi šok v četrtem razredu, ko pridejo prave ocene. Če bo torej minister razmišljal tudi o tej spremembi, pa naj vendarle ne pozabi, da spadajo v prvi razred le čebelice.