Zaradi usodne zamenjave rastlin sta to pomlad umrla 70-letni moški in 60-letna ženska. "70-letni moški z območja Dolenjske je čemaž zamenjal z jesenskim podleskom, medtem ko je 60-letna bolnica z območja Štajerske pojedla jesenski podlesek namesto divjega pora," je dejal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. Rastlini sta pripravila v obliki solate, nakar so se pojavile prebavne težave. Oba so zdravili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer sta v dveh dneh po zaužitju strupene rastline umrla.

Tako tragične pomladi že dolgo ni bilo

Na centru za zastrupitve poudarjajo, da tako tragične pomladi niso beležili že več let. Nazadnje so o smrtnem primeru zaradi zamenjave rastlin poročali leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta namesto čemaža po pomoti nabrala in zaužila jesenski podlesek.

"Od leta 2000 smo obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom. Če štejemo še zadnja dva primera, jih je šest umrlo, kar pomeni, da je smrtnost skoraj 15-odstotna," je povedal Brvar.

Usodna podobnost med čemažem in strupenimi rastlinami

Do zamenjav prihaja predvsem zaradi podobnosti med užitnimi in strupenimi divjimi rastlinami. Čemaž, jesenski podlesek in nekatere druge rastline imajo na prvi pogled zelo podobne podolgovate zelene liste, zato lahko pri nabiranju hitro pride do napake.

Foto: Profimedia Čemaž

Jesenski podlesek vsebuje kolhicin, izjemno močan strup. Smrtni odmerek znaša od 10 do 50 gramov, kar pomeni približno dve celi rastlini. Ker ljudje pri nabiranju največkrat trgajo prav liste, je lahko za usodno zastrupitev dovolj že nekaj listov.

Simptomi se pojavijo šele po nekaj urah

Nevarnost zastrupitve dodatno povečuje dejstvo, da se prvi znaki ne pojavijo takoj. Prve težave nastopijo šele po nekaj urah in vključujejo slabost, bruhanje, hude bolečine v trebuhu ter drisko, ki je lahko tudi krvava.

Nato se stanje lahko hitro poslabša. V naslednjih dneh lahko pride do odpovedi srca, jeter, ledvic in pljuč. Tudi če bolnik preživi prve dni, nevarnost še ni mimo. Po štirih ali petih dneh lahko začne odpovedovati kostni mozeg, kar pomeni večje tveganje za okužbe in krvavitve. Po nekaj tednih lahko pride tudi do izpadanja las.

Ob vsakem sumu takoj k zdravniku

Prebivalci, ki nabirajo oziroma uživajo divje rastline, se morajo zavedati, da protistrupa proti strupu jesenskega podleska, kolhicinu, ni in da bolnike lahko zdravijo le simptomatsko oziroma podporno. "Bolniki dobijo zdravila za lajšanje bolečin, proti slabosti, podporna zdravljenja, lahko tudi hemodializo v primeru ledvične odpovedi, potem spodbujamo rast krvnih celic z zdravili, vendar to ni vedno učinkovito," je opozoril Brvar.

Na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo zato opozarjajo, da je treba ob vsaki prebavni težavi po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, pomisliti tudi na možnost zastrupitve z jesenskim podleskom ali čmeriko. "Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino, njene dele ali ostanke vedno vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali," za Slovenske novice opozarja Brvar.

*Fotografija je simbolična.

dezurni@styria-media.si