Po podatkih Statističnega urada RS se cene življenjskih potrebščin že drugi mesec zaporedoma v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju niso spremenile. Od začetka leta do konca meseca oktobra so se cene povišale za 3,5 % ter na letni ravni za 4,9 %. Blago se je v povprečju podražilo za 0,4 %, storitve pa so se pocenile za 0,8 %. Med blagom se je blago dnevne porabe pocenilo (za 0,5 %), poltrajno blago podražilo (za 4,5 %), medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene.

Letna rast cen navzdol

Letna rast cen se je že četrti mesec zaporedoma znižala in je zdaj 4,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa ostaja 6,2-odstotna (v enakem obdobju lani je bila 3,1-odstotna).

Cenejši naftni derivati
Statistiki so oktobra znižanje cen zabeležili v skupinah rekreacija in kultura, prevoz, stanovanje ter komunikacije. Občutneje so se tako pocenile počitnice v paketu (tokrat za 9,9 %), pocenitve pa so zabeležili še pri avdio-video in hi-fi opremi ter knjigah in učbenikih. Nove pocenitve naftnih derivatov so privedle že do tretjega zaporednega znižanja cen v skupinah prevoz in stanovanje. V skupini prevoz so se goriva in maziva oktobra pocenila za 5 %, v skupini stanovanje pa tekoča goriva za 5,5 %. Nižje cene naftnih derivatov so skupno rast cen znižale za 0,4 odstotne točke, prav toliko pa so k znižanju skupne rasti cen prispevale še nižje cene počitnic v paketu.

Dražja obleka in hrana
Oktobra so se cene najbolj zvišale v skupinah obleka in obutev, izobraževanje, hrana in brezalkoholne pijače, alkoholne pijače in tobak ter stanovanjska oprema. V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se oktobra najbolj podražili ribe, meso, olja in maščobe ter kava, čaj in kakav, najbolj pa se je pocenila zelenjava. K skupni mesečni rasti cen so 0,5 odstotne točke prispevale višje cene obleke in obutve ter za 0,1 odstotne točke dražje meso. Za 0,2 odstotne točke pa so skupno rast cen zvišale še ostale oktobrske podražitve.

Umar: Umirjanje cen pričakovano
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ob podatkih oktobrske inflacije pojasnili, da je nadaljnje hitrejše zniževanje inflacije tako v Sloveniji kot v ostalih članicah evrskega območja pričakovano, saj ga v veliki meri poganja hitro zniževanje cen nafte. "Cene nafte, ki so še na začetku leta slovensko inflacijo dvigovale hitreje kot v povprečju evrskega območja, zdaj tudi več kot dvakrat hitreje znižujejo slovensko inflacijo," je ob tem pojasnil Boštjan Vasle, direktor urada. Poleg tega pa se umirja tudi rast cen v večini ostalih skupin cen. Če se bodo cene energentov še zniževale, bodo na umirjanje inflacijskih pritiskov v preostalih mesecih vplivali tudi upočasnjena gospodarska dejavnost in pričakovanja glede njenega ponovnega okrevanja. "Oboje se v zadnjem času poslabšuje, zaradi česar lahko pričakujemo nadaljnje umirjanje inflacije v Sloveniji in na celotnem evrskem območju," je še dodal Vasle.