"Argumentacija generalnega pravobranilca je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU," pravi slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki se je odzval na mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU Priita Pikamäeja, da sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja mednarodnega prava. 

Gre za neobvezujoče mnenje

Na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poudarjajo, da sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja o tožbi Slovenije proti Hrvaški glede arbitraže ni vezano. Gre le za enega od korakov v postopku pred sodiščem, ki začenja posvetovanje o zadevi, pravijo na MZZ, kjer še vedno verjamejo, da bo sodišče prisluhnilo pravnim argumentom Slovenije in ne bo sledilo mnenju Pikamäeja.

O dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe bodo začeli razsojati sodniki. Sodbo se pričakuje v nekaj mesecih, neuradno v prvem četrtletju prihodnjega leta.
 

Da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna, meni tudi profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik. Dokončno odločitev v zadevi bo namreč sprejel senat sodnikov, kjer bodo imeli po njeni oceni sodniki tudi nasprotna mnenja. Senat bo o tem odločal spomladi.
Hojnikova sicer odločitev generalnega pravobranilca ocenjuje kot negativno presenečenje.

"Slovenija je po mednarodnem pravu v težjem položaju in Hrvaško to dobro ve"

Generalni pravobranilec v obrazložitvi svojega mnenje poudarja, da gre za akcesornost kršitev, "torej da je glavni pravni problem problem mednarodnega javnega prava, določitev meje, in da so ostale kršitve na nek način podrejene oziroma izhajajo iz tega prvega vprašanja, ki ga je treba rešiti v okviru mednarodnega javnega prava. Tam pa vemo, da ima Slovenija zelo omejene pravne možnosti oziroma sredstva. Nima možnosti neke neposredne izvršbe, denarne kazni, kot je možno po pravu EU. Slovenija je po mednarodnem javnem pravu dejansko v težjem položaju in Hrvaška to ve, zato se je odzvala tako, kot se je, z nespoštovanjem arbitražne odločbe," je poudarila Hojnikova.

"Gre za stališče ene osebe, nega pravnika"

Hojnikova ocenjuje, da senatu sodnikov "ne bo enostavno odločiti v tej zadevi". "Pri generalnem pravobranilcu je enostavneje, ker gre za stališče ene osebe, enega pravnika. Senat pa bo moral uskladiti mnenja in iskati večino, pogosto je ta sodba lahko tudi nekoliko manj jasna, saj je treba prilagajati mnenje sodnikov," pravi Hojnikova. 

"Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res," meni slovenska agentka Maja Menard.

To ni najboljša popotnica

Hojnikova ocenjuje, da odločitev pravobranilca, ki bo tudi politično odmevala, ni najboljša popotnica. "EU na splošno, ne samo Sodišče EU, ampak tudi Evropska komisija, ne razume v popolnosti političnih razmer na tem območju, tudi ne težav v zvezi z nerešenimi mejnimi vprašanji, ki jih ima Hrvaška," je poudarila.

Blokado vstopa Hrvaškem v Schengen bi razumeli kot izsiljevanje

Medtem, ko na Hrvaškem menijo, da mnenje pravobranilca utrjuje tudi stališče, da Slovenija ne more nasprotovati vstopu Hrvaške v Schengen, Hojnikova meni, da je to ena zadnjih možnosti, kjer ima Slovenija kot članica po pravu EU še možnosti veta. Hojnikova pa poudarja, da veto vstopa Hrvaške v Schengen ne bi bil dober za ugled Slovenije, saj bi jo evropska politična in strokovna javnost ocenili kot izsiljevanje, kar zna Hrvaška po njenem zelo dobro izkoristiti.

"Po drugi strani pa Hrvaško zelo težko prisilimo v spoštovanje mednarodnega prava, v dogovarjanje in bilateralno reševanje. S Hrvaško to ni mogoče, kar smo videli tudi pri vprašanju Ljubljanske banke," je opozorila. "Vsak kompromis in vse, kar zanjo ni optimalna rešitev, Hrvaška razume kot poraz, ne vidi smisla v reševanju sporov s sosednjimi državami. Zato mi je s tega vidika predvsem žal, če bo sodišče EU potrdilo odločitev o nepristojnosti," je še poudarila Hojnikova.