Pavšalne trditve, da delo tožilcev ni bilo učinkovito, pa razume kot ˝poskus zakriti sedanje slabo stanje, ko pa je tožilstvo v velikih težavah˝. Cerarjeva tako zavrača, da je bilo delo tožilcev v času, ko je sama bila generalna državna tožilka, slabo in nezadovoljivo. Za tovrstne trditve ni nobenega dokaza, vse priče na komisiji z izjemo Borisa Popoviča pa so po njeno ˝povedale, da v času mojega vodenja ni bilo ne pristranosti ne političnih pritiskov˝. Zgodbe, predstavljene na komisiji, so dobile svoj epilog na sodišču, še opozarja Cerarjeva: ˝Vse štiri zgodbe je tožilstvo pripeljalo pred sodišče, več pa tožilstvo narediti ne more.˝

Zakrivanje sedanjega stanja

Zdenka Cerar končno poročilo Kovačičeve komisije ocenjuje kot primer politične diskreditacije. © BOBO

Pavšalne trditve na tedanje delo tožilcev Cerarjeva razume kot poskus zakrivanja sedanjega stanja, ˝ko skupina dobesedno razpada in to zaradi politike, ki jo vodi vodilna stranka v parlamentu, kateri pripada tudi generalna državna tožilka ali vsaj dela v skladu z njenimi vrednotami˝. Cerarjeva prav tako zavrača očitke o neučinkovitosti kot neumne in neresnične, saj da so v njenem obdobju odpravili zaostanke. Podobno Cerarjeva razume govorjenje o delu tožilcev po letu 1945 kot ˝očividen poskus diskreditirati nekoga za vsako ceno˝. Podpredsednica LDS tudi zavrača, da bi delovala politično pristransko in pod vplivom LDS. V obdobju, ko je opravljala funkcijo generalne državne tožilke, so tako imeli v postopku dva prepoznavna člana LDS, in sicer Borisa Šuštarja, ki je bil tudi pravnomočno obsojen zaradi korupcije, in tedanjega ministra Dimitrija Rupla.

Kovačičeva komisija: Stanje na tožilstvu nezadovoljivo
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se je v tem mandatu ukvarjala z razmerami na državnem tožilstvu in morebitno odgovornostjo nosilcev javnih funkcij za obdobje 2000-2004, je namreč sprejela poročilo o svojem delu in ugotovitvah. Predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS) je po seji povedal, da je komisija ugotovila, da delo tožilstev v obdobju 2000-2004 ni bilo zadovoljivo. Pri tem je posebej izpostavil ugotovitev o pritiskih na delo tožilcev v nekaterih primerih in pojasnil, da je šlo bodisi za politične pritiske ali pa za pritiske kapitala.