Na današnji prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta v mandatu nove vlade so se predvsem dogovarjali, kako se bodo dogovarjali. Na dnevni red seje, ki se je je za nekaj časa udeležil tudi premier Miro Cerar, so zapisali dogovor o načinu dela za sklenitev socialnega sporazuma.
Cerar je pri tem socialne partnerje pozval, naj v smislu dvigovanja kulture sporazumevanja čim prej najdejo pot do socialnega sporazuma. Opozoril jih je, da je stanje v državi resno, a da poti za izhod iz krize vendarle obstajajo.
Trdi časi za javni sektor
Glede na izjave socialnih partnerjev ob robu seje je že prišlo tudi do prvih vsebinskih nestrinjanj. Kot kaže, bo med najbolj problematičnimi vprašanji varčevanje v javnem sektorju. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ob robu seje povedal, da so predstavniki vlade danes izrazili pričakovanje, da bi do socialnega sporazuma prišlo do konca leta. "Toda če bi sporazum vseboval pomembna vsebinska vprašanja, to ni mogoče," je prepričan.
Ob tem je izpostavil besede finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je javnemu sektorju za prihodnje leto napovedal "trde" čase. Konfederacija ne bo pristala na zniževanje plač in se o tem niti ne bo pogajala, je tudi tokrat ponovil Štrukelj. "Sprašujem se, zakaj je treba iskati sredstva v javnem sektorju. Za zagon gospodarstva je absurdno iskati sredstva pri plačah v javnem sektorju. Naloga bank je, da se odprejo in zagotavljajo gospodarstvu normalno kreditiranje," je dejal.
O upokojenih s.p.-jih
Na današnji seji razpravljajo tudi o problematiki nadaljevanja opravljanja dejavnosti upokojenih samostojnih podjetnikov. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predlagajo podaljšanje prehodnega obdobja še za dve leti, tako da bi upokojeni podjetniki v primeru nadaljevanja svoje samostojne dejavnosti lahko prejemali celotno in ne le delne pokojnine.
Konec letošnjega leta se namreč izteka prehodno obdobje, ko se morajo upokojeni samostojni podjetniki po starem ZPIZ-1 odločiti za najmanj polovično reaktivacijo, če želijo nadaljevati s svojo dejavnostjo. To pomeni, da bi morali upokojenci pristati na polovično zamrznitev pokojnine.
Negativne posledice, če se prehodno obdobje ne podaljša
OZS ocenjuje, da se večina podjetnikov ne bo odločila za polovično zamrznitev pokojnine in bodo svojo dejavnost raje zaprli. "Večina upokojenih s.p.-jev je prepričana, da jim mora pokojnina ostati nedotaknjena, saj je praviloma odraz 40-letnega plačevanja prispevkov," poudarjajo.
Po njihovem prepričanju tudi obstaja velika verjetnost, da se bodo upokojeni podjetniki, ki bodo zaprli dejavnost, odločili delati na črno, pri čemer država ne bo imela nikakršnih prilivov iz naslova pavšalnih prispevkov, dohodnine in DDV-ja. Pri tem OZS tudi opozarja, da takšni upokojeni podjetniki, ki delajo na črno, predstavljajo tudi nelojalno konkurenco legalnim gospodarskim subjektom.
Anketa, ki jo je OZS izvedla med svojimi člani konec minulega leta, je pokazala, da je večina obrtnikov in podjetnikov, ki želi nadaljevati s svojo dejavnostjo, pripravljena plačevati tudi nekoliko višje pavšalne prispevke od sedanjih, če bi lahko ohranili celotno pokojnino.
V nadaljevanju potrebne sistemske rešitve
Cilj predlaganega zakona je predvsem v tem, da se v dodatnem prehodnem obdobju dveh let pristojno ministrstvo seznani z vsemi argumenti, ki narekujejo ustrezno sistemsko ureditev statusa upokojencev, ki so hkrati samozaposlene osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (s.p.-ji, zasebni zdravstveni in športni delavci, detektivi…). Zakonodaja mora namreč podjetniku omogočiti uživanje celotne pokojnine, kljub temu, da sočasno opravlja tudi svojo samostojno dejavnost.
Večina primerljivih držav EU prav tako ne pogojuje zapiranja dejavnosti za pridobitev polne pokojnine, ampak upokojence celo spodbuja k aktivnosti v pozni starosti.