Volivci se bodo na referendumskem glasovanju izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci po vetu državnega sveta potrdili v drugi polovici julija. 

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu več volivcev kot za in bo dosežen zavrnitveni kvorum: ta trenutno znaša 339.205 glasov. 

V kampanjo se je v zadnjem času, ravno v času maševanj ob državnem prazniku Dnevu spomina na mrtve 1. novembra, intenzivno vključila tudi Katoliška cerkev. Nekatere besede iz vrst omenjene verske skupnosti pa so močno razburile državljane, izdali so tudi plakat, s pomočjo katerega cerkve po Sloveniji vernike odločno pozivajo k glasovanju proti zakonu.

S taksijem na referendum

Za tiste, ki na referendum ne morejo priti sami, v Cerkvi skušajo organizirati celo brezplačne taksi prevoze. "Prosimo vas za pomoč, in sicer, da v svoji župniji najdete (vsaj) eno osebo, ki bi bila pripravljena 23. 11. peljati vsaj enega človeka od njegovega doma do volišča in nazaj," piše v pozivu Društva usidrani, objavljenem na spletni strani Pastoralnega portala. Omenjeni portal je preko Zavoda za pastoralno dejavnost sicer prijavljen med 33 organizatorji referenduma. Ustanovitelj zavoda je Župnija Ljubljana-Koseze.

Primerjave s Hitlerjem

Referenduma se je v svoji pridigi pri sveti maši ob prazniku vseh svetih dotaknil tudi nadškof Stanislav Zore, ki je sprejeti zakon posredno primerjal celo s Hitlerjevo odredbo iz leta 1939.

"Kako naj nekdo, ki je vse svoje šolanje namenil varovanju življenja in ki je vso svojo poklicno delovanje namenil varovanju in ohranjanju življenja, zaradi nekega zakona postane pomočnik, sodelavec pri smrti? Ko so »ekipe za evtanazijo delovale na vzhodu, kjer so 'pomagale ranjencem v ledu in snegu' in to pobijanje ranjenih vojakov je veljalo za strogo zaupno; za pomoč, kakor gre danes pri zakonu, o katerem bo potekal referendum, za pomoč – pomoč pri samomoru. Kakor je Hitlerjeva odredba s 1. septembra leta 1939 navajala, »naj neozdravljivo bolnim osebam omogočijo milostno smrt« (Hannah Arendt, Eichmann v Jeruzalemu, 120-121).  Jezusovi blagri nas učijo drugače," je Zore dejal v pridigi.

Zoretov poziv za glasovanje proti so objavili tudi na spletni strani Katoliške cerkve. "Prosim vas, da se čez tri tedne, 23. novembra 2025, udeležite referenduma in glasujete PROTI zakonu, PROTI uvajanju kulture smrti v Sloveniji. To je naša krščanska dolžnost in človeška odgovornost do najšibkejših in do prihodnjih rodov," piše v Zoretovem pozivu.

Objave na spletnih straneh Cerkve, razdeljevanje plakatov in podobic ter oklicanje molitev in posta kot dejavnosti pred referendumom, kažejo institucionalno organizirano podporo določenemu polu na referendumu. Vse to se lahko razume kot uporabo verske organizacije kot političnega akterja, kar znova sproža vprašanje o spoštovanju načel nevtralnosti in ločitve med Cerkvijo in državo.

O čem bomo sploh glasovali?

Spomnimo: Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Pravico bo možno izkoristiti, če bodo možnosti za zdravljenje izčrpane ali če to ne bo dajalo utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?"

Bolnik bo po zakonu začel postopek za uveljavitev pravice z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bo tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo podal vlogo, ki jo bo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju bolnikovih pogojev posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno.

Pobudo za referendum so nasprotniki zakona pod vodstvom Aleša Primca vložili podprto z nekaj več kot 46.000 podpisi volivcev.

dezurni@styria-media.si